stiska (101-200)

stisnil, da bo vodo dal.« Krišpin	stiska	in ožema kepo.Iz nje se pocedi	A
krenil na desno, ga je zalotila	stiska.	Vsa domovina, naj je bila cesta	A
potlej pa še in še. In taka bo	stiska	takrat, da še svojim šolnom ne	A
kjer so se ustavili, je bila	stiska	za prostor v hlevu, toliko je	A
zvonil k pogrebu. Torej taka je	stiska,	da naš človek, ki je dvignil vrišč	A
je ne vodi močna roka, da ji ne	stiska	bokov mlado, krepko koleno. Radovan	A
mori tisti grozni omamni vonj, ki	stiska	srce in mračì misli.Proč je bilá	A
»Govori, dobrotnik! Trpljenje	stiska	mojo dušo.Pripravljena sem.«	A
pri godcih, da je bila že prava	stiska.	In vsi so jedli do sita, vsi so	A
da oficir na Milanovem stolu	stiska	obrvi, in si v isti sapi čestital	A
Miloševa roka.	Stiska	ji zapestje. 'Spet me tako drži	A
žaga. V ozadju, bolj na samem, se	stiska	preužitkarska hišica, ki v prikrito	A
pri najtežjem delu, grlo se mu	stiska	od groze in po hrbtenici se mu	A
razborske postaje, se kakor premražen	stiska	v svoj kotiček.S pogledi streže	A
dozorevajoči plod in ga nezrelega	stiska	v roki, namesto da bi ga pustil	A
drami se žival. Bolj in bolj se	stiska	krog okoli ujetnika, pesti se	A
ujetnikovi roki; z železnim prijemom ju	stiska	za njegovim hrbtom in ga v temi	A
... ustnice se bližajo, telo se	stiska	k telesu ... Da bi mogel stopiti	A
moje ravnanje. Kako se mi srce	stiska,	kadar vidim v tvojem očesu nezadovoljnost	A
gleda v zvezdnato nebó. Zopet mu	stiska	srcé brezmejna žalost, goreče	A
se ga dotakneš. Tvoje srce se	stiska	od trpljenja, v očeh te skelijo	A
posegle? Čemu se ti duša zvija,	stiska	in krči, kakor ptič v pesti?Sedem	A
družine, in zdelo se mu je, kot da	stiska	roko tisočim dobro znanih ljudí	A
v zemlji sami. Srce se vije in	stiska	od bolečine, brani se, rajši bi	A
žalosten ta kraj, da se človeku srce	stiska,	in zakaj je tako zadehla in trohnobna	A
in mehkotna, kakor otrok, ki se	stiska	v kot in je vsak hip pripravljen	A
smem predstavljati in srce se mi	stiska	od žalosti, če se spomnim tistega	A
ni dosegel graničarjev meč, se	stiska	nazaj na hodnike, izhoda išče	A
»Uhani, kaj bom z njimi!« jih	stiska	srečno dekle. »Nadela si jih boš	A
ognjevitem španskem taktu, jo molče	stiska	za roko, a srce se mu razburja	A
trikotom, ki se razteguje in zopet	stiska.	Turška konjenica je razdvojena	A
Lenkovič k Herbartu in mu vesel	stiska	roko: »Iskreno ti čestitam in	A
blazen. Pri Mohamedu, venomer mi	stiska	roko in žlobudra svojo molitev	A
izmučil težki dan. Ljudstvo se	stiska	v grad in k vojski, doma jih je	A
gre k sultanu v divan*. Herbart	stiska	trpke misli in ne opazi Jurana	A
Strašen je v svojem obupu. Krčevito	stiska	v rokah poslednjo svojo silo,	A
vrtinca ... A silni oklep se krčevito	stiska	... Herbartu gine vojska, mož za	A
o mamica!« prosi Jerica in se	stiska	za belo ženo. »To ni tvoja	A
grenkoba so ga usta. Mrtva togota mu	stiska	srce. Zakaj ne mara? vprašuje	A
grof, kaj menijo tlačani, ko jih	stiska	ka kor neumno žival.Da kolnejo	A
major, in za Boga, to mi peče in	stiska	trpečo dušo, da temu nadvikarju	A
pa vlada nočna tišina! Filip	stiska	krčevito dlani k obrazu, zdaj	A
Lesovéj in grozno zre in od srda	stiska	pesti, Časih pa gotovo, brez dvoma	A
piti. Kjer se mu ponudi prilika,	stiska	roke in, kjer le more, naglaša	A
to svetišče, ga niti najmanjša	stiska	ni preobdala.S srečnim obrazom	A
je tu, vaša milost, kar mi kri	stiska	iz srca. Bil je tu starejši brat	A
in nekaj časa molčé. Srce jim	stiska	toga in nikomur se ne poljubi	A
vzdihoval v skrbeh. Pa še druga	stiska	ga je pestila in mečila.Urh Ljubljansk	A
Ljubljančani.« »In vse mesto se	stiska	pod hribom, kakor tale naša vas	A
posnemalo. . / . / stran 304 . /	Stiska	je bila baš zdaj velika. Iz Podravja	A
k sebi klical opat, zdaj pa ga	stiska,	glej, sama žene tja.	A
zvrhoma ‒ po vaseh je bila velika	stiska	za živež, povsod je krulila lakota	A
še ni dosti.« »Časi so taki,	stiska	je huda povsod,« jih je menih	A
tožil: »Po vsej deželi je huda	stiska	za živež.Naši tlačani stradajo	A
na nebu, hudi davki in velika	stiska	ljudstva so napoved še večjih	A
Kaj ti je?	Stiska,	lakota, da svet mrje od vsega	A
morem, kakor bi rad. Sila in	stiska	gospodinjita po deželi.Ko bi se	A
dobimo dosti nazaj, kadar nas	stiska	vije, a tlaka nas tudi ne žuli	A
dasi ga je marsikdaj pestila tudi	stiska.	Pa so bili pomanjkanja krivi sovražni	A
obotavljala. Pa je kmalu točasna	stiska	odrinila nekdanji ponos in Priba	A
srdita jeza pograbi, da pesti	stiska	in meni: ves svet bi podrobil	A
k nogam ali pripognjena v ogib	stiska	in s preveslom v snope veže.Na	A
tedaj nekaj kakor tesnoba, ki	stiska	vojaka pred bojem.In boj, pravi	A
Predme stopi umazana ciganka in	stiska	v naročaj na pol nago in očitno	A
nenadoma se mu je zazdelo, da	stiska	v raki ničvreden papir. »Presneto	A
cerkvi, kadar že gre, tako čudno	stiska	v kot in se še prekriža ne.«	A
raste Tinetova postava. Desnica	stiska	pištolo in roka mu kar nič ne	A
privzdigne, drži ga nekaj časa in	stiska,	kar kosti so hreščale, potem ga	A
strastno jo objema in poljublja,	stiska	jo na prsi, ogovarja in po imenu	A
mislite, da je pijanec. Mrcina rajši	stiska	nego razmetava.Ni kranjske sorte	A
poznal cene. Prijela me je nova	stiska,	potreboval sem petdeset goldinarjev	A
V hiši je vladala puščoba in	stiska,	da se ne more dopovedati, in rasla	A
Starešina od veselja kar poskakuje in	stiska	roke meni in dijakom.Nevesta se	A
zagleda majhno deklico, ki se	stiska	k zidu in bridko ihti. Pa to ni	A
za ušesi, godrnja nevšečno in	stiska	pesti, pa čaka, da se Gab vrne	A
pa le bulji v očeta, pest se mu	stiska,	zobje mu škrtajo, nejasne misli	A
tridesetletna ženska, okrog katere se	stiska	šest otrok.Zraven nje pa stoji	A
otepa sneg z obleke. Jezen je,	stiska	pesti in obljublja maščevanje	A
več dali. Seveda, gospodarska	stiska	je zajela naše kraje. Tudi v Ameriki	A
je zlo za našo državo. Beda,	stiska,	kriza, padec cen za živino in	A
kruha nima, tudi za krompir je	stiska	in ga ni mogoče dobiti.Pišejo	A
Mirtič. »Daj mi roko!« sili brat,	stiska	desnico in se vnaprej zahvaljuje	A
vojaških čevljih preko ceste in	stiska	roko nekemu starcu. Praprotnik	A
zavita je v rožnat plašč, ki ga	stiska	bolj in bolj nase, da se od nobene	A
srajco s trdimi prsmi. Ob oknu se	stiska	v kot in v rožnat pled mlada in	A
Mirtič. »Daj mi roko!« sili brat,	stiska	desnico in se vnaprej zahvaljuje	A
ga v oči. Ustnice prezirljivo	stiska.	Klofuta ga.	A
Gnete jo.	Stiska	jo vedno močneje.Ida se privije	A
stopi ven. Pod nastreškom se	stiska	pet psov.Eden, zlatorjav kokeršpanjel	A
Eni plešejo polko. Alko	stiska	v objemu prsato natakarico.Bebasto	A
se ji začne premikati, krčevito	stiska	stegna in stoka skozi nos od ugodja	A
zazrte v obok prehoda, ustnice	stiska	in samo obraz se mu pri vsakem	A
neznanega, še nedoumljenega, in mu	stiska	roko. Znenada se ji Uri nasmehne	A
v še neobčuteni nasladi in se	stiska	k mlademu telesu.Občuti, da ga	A
ki čepi pred zaprtimi vrati in	stiska	glavo med dlanmi.Zasmili se ji	A
nalega Rami in jo med občevanjem	stiska	za vrat.Oba sta zaripla, dušita	A
smo to dolžni storiti!« Sumar	stiska	k sebi Brindo in gleda in posluša	A
ujemljivost, ko se vsa prestrašena	stiska	k njemu.Nosnice se mu razpro,	A
se z zobmi polotil ljube, ki jo	stiska	v objemu. Samo da Maksim samodejno	A
kakšnim namenom. Čedalje bolj jo	stiska	groza izgubljenosti v času in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani