gospod (2.401-2.500)

« je zagrmelo. »Sem,	gospod	nadporočnik.« »In nisi	A
je tvoj predstojnik?« »	Gospod	nadporočnik Marijaš.«	A
Le tako pravim, kar so	gospod	Binder povedali. In gnoj	A
krojač. »Nič ne počneva,	gospod	mojster.Pes je sit pa	A
mogoče prestati, tu naj	gospod	kapetan napravi red basta	A
gospodarja doma.« »Kaj ne,	gospod	mojster, da vojak ni zato	A
In pes tudi!	Gospod	kapetan vam že pokažejo	A
Šel je in ni se vrnil.	Gospod	četnik Skok so poslali	A
Čeponu. »Pa vi povejte,	gospod	policaj, kako je s to	A
kapetan. »Nadejam se,	gospod	kapetan,« je samozavestno	A
o dragoncu Čeponu. »	Gospod	kapetan, tukaj ste mi	A
dokumentom. »Poslušno prosim,	gospod	polkovnik, komaj sem začel	A
strmenje na obličju. »Glejte,	gospod	kapetan, kako stoji čelada	A
jamo. »Poslušno javljam,	gospod	polkovnik; vse sem natanko	A
vrgel pred pisarja. »	Gospod	kapetan, ta nezanesljivi	A
za sodnika. Pa srečno,	gospod!	« Anže Meketač je rodil	A
odgovoril župan: »Vaša milost,	gospod	car, da nismo streljali	A
gredo nad poglavarja: »	Gospod	poglavar, čas za pašo	A
oglasi berač Matevž: »	Gospod	župan, veste kaj, par	A
pozdravili župana: »Lepo, lepo,	gospod	župan ‒ ali ste kokljo	A
sedme ure zvečer, ko je	gospod	načelnik razigrano naročil	A
dolg in jako dostojen	gospod,	ki je vstopil na postaji	A
izobilju, pa si je vstopivši	gospod	vendar izbral sedež baš	A
brezbožna roka. Fin je bil	gospod,	častivredno pošteno lice	A
segel dolgi in dostojni	gospod	v notranji žep svoje suknje	A
Je npr. pripovedoval	gospod	okružnik kaj vem kaj in	A
ljubezniv mlad srbijanski	gospod,	ki je ondi užival dnevnice	A
rake. »O,« je rohnel	gospod	sodnik, »ni prvič tjakaj	A
prijetnemu iznenadenju. »	Gospod	sodnik, kaka čast!Ljub	A
vsestranskim jamstvom!	Gospod	Niko Počivalnik naj mi	A
mnogo kitic, pa še ji	gospod	Niko Počivalnik katero	A
/ stran 60 . / Sedi	gospod	Počivalnik zvečer pri	A
četrtinki ‒ jako zmeren je	gospod,	nikdar ne pije več hkrati	A
parkljev. Bil pa je	gospod	Niko Počivalnik njega	A
kakor rečeno, jako zmeren	gospod,	hkrati ni pil nikdar več	A
le pri vladi in je bil	gospod	Niko Počivalnik jako točen	A
ali smem. Rekel sem: »	Gospod,	razumevam vas in čutim	A
Umetnika ni bilo ‒ pa je	gospod	Počivalnik zopet oživel	A
čuda, ako je ugledni ta	gospod	o polnoči skušal odklepati	A
‒ Tako	gospod	poročevalec. Zoper poročilo	A
spominjam: Ko je hotel tisti	gospod	‒ ne H. H. E., nego tisti	A
bil, še kdaj odpreti.	Gospod	je rekel: »Hopla!«, pognal	A
vsakikrat se ji pohvali: »Naš	gospod	so se zredili.«Drugega	A
izboren, da se mu je celo	gospod	Hacin smejal, ravnatelj	A
sedel zasebni obtožitelj	gospod	Karanfil, sam in v svoji	A
sama! Z njo je prišel siv	gospod	sitih, rdečih lic, prijazno	A
in rekel tako: »Torej,	gospod	Karanfil, zdaj ste čuli	A
svečano izjavil: »Prosim,	gospod	sodnik, da se natančno	A
hahaha’?« In je sivobradi	gospod	doktor zasmejal »hahaha	A
ničevanje ... Citiral je učeni	gospod	doktor pet odločb najvišjega	A
rohotnosti ne bo moči ustreči.	Gospod	dacar pa bodi uverjen	A
razžaljenje, ki se zanj	gospod	dacar tako vneto poteguje	A
celo rad priznava, da	gospod	dacar zasluži razžaljenje	A
stran 45 . / ljenja nima	gospod	dacar nikake pravice.	A
razžaljenja roke proč,	gospod	dacar!Saj zato ni treba	A
besede ne bi zadoščale, bo	gospod	dacar oklofutan in opljuvan	A
vzravnal. »Oprostite,	gospod	doktor ...«	A
Groge Pipana, imenovanega	gospod	Groga. Hrust, brkat, takole	A
Dramatično! Mrko se je	gospod	Groga ozrl na obtoženca	A
bo največ izpraševal ‒	gospod	predsednik mu pravijo	A
in razumel tudi častiti	gospod	predsednik. Ta je bila	A
je sodni sluga, rejeni	gospod	Finžgar, stopil med bojeviti	A
prijateljski migljaj.	Gospod	Finžgar je bil širom znana	A
bomo zapirali. Sluga,	gospod	Finžgar, je spustil obtoženca	A
predsedniku. »So dober	gospod,	« je rekel.»Le od kraja	A
prost. Res, prav galanten	gospod!	« Slabi časi I.	A
je ta prijatelj boljši	gospod.	Stranka pod nami pošilja	A
stran 82 . / »Velerodni	gospod	predsednik,« sem rekel	A
neomahljivo lepim vedenjem.«	Gospod	predsednik me je blagohotno	A
nagle smrti nas varuj,	Gospod,	in nevolje oblasti! ‒	A
razložim svoje izkušnje.	Gospod	se je zavzel: »Glejte	A
Ivan Ivanovič častivreden	gospod.	Zlasti skrajno verodostojen	A
Pa je rekel: »Ljubi moj	gospod,	če vam smem nekaj svetovati	A
svatbo počasti potem tudi	gospod	narednik in z navdušenimi	A
Fran Milčinski:	Gospod	Fridolin Žolna in njegova	A
sem nad Uradni list. »	Gospod	urednik,« sem rekel,	A
spisal narodno igro: »	Gospod	in sveti Peter ali kdo	A
kosa Nenadoma je umrl	gospod	Fridolin Žolna, vladni	A
sukal okoli mize suhi	gospod	Muhič in z vročim likalom	A
izdelku svojih veščih rok.	Gospod	Muhič je z obzirno vljudnostjo	A
je bil krst, gospa in	gospod	Muhič sta šla za botrico	A
klobukom ‒ hujc! ‒ in	gospod	Muhič v črni suknji in	A
na njeno zdravje in je	gospod	Muhič, ki je bil zopet	A
božjih postavah,« je rekel	gospod	župnik.Bil je pa preudaren	A
/ stran 38 . / »O,	gospod,	ne ... zakaj ne pijete?	A
gremo,« je rekel, »naj še	gospod	pregleda vaše spiske in	A
‒ Postarni	gospod	župnik je sedel v kotu	A
besedice je bil še potreben	gospod.	»Ven,« je zagrmel, »ven	A
je opravičeval Menart: »	Gospod,	jaz mislim, da nimam pravice	A
Pardon ‒ taka sramota!	Gospod	župnik se je pomiril.	A
in imela objokane oči,	gospod	pa je razložil Menartu	A
ogovoril gospodično: »	Gospod	bo pisal v Trst.Teh par	A
ubijem! Če jo bo prav	gospod	Franc zmerjal z mulo;	A
Jako ... in sploh ... saj	gospod	Smuk ... je preimeniten	A
Menarta v župnišče.	Gospod	Franc je sedel v vajenem	A
nisem sejal,« je vzdihnil	gospod.	»Pa kakor je božja volja	A
župan, prav ljubezniv	gospod,	se je zelo zanimal zanjo	A
v potoku enakega imena	gospod	Cmok, v čigar hiši smo	A
smo prenočevali. Ta	gospod	so pač nekoliko preobilni	A
vsekako bi bil moral	gospod	C. upoštevati dejanske	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani