nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Čeprav niso tvoji in ti nisi njihov, so tvoji in si njihov, ker so te vzeli za svojega, sami nimajo drugega, usmilil si se jih, za prvo silo boš že, dober si in koristnega si se izkazal, dovolj je, da hodiš žvižgaje skozi njihovo vas, tolikokrat si svojo pot ponovil in njihovo vas razsekal na drobno, tako na drobno si mencal po njihovih asfaltnih cestah in prašnih poteh, da so te vzeli za svojega. Zdaj si njihov, skrbi jih zate in ležiš jim na srcu, ni še odločeno, kaj boš, nekaj boš že, ni pa še čisto gotovo kaj, boš, kakor boš mogel in kadar bo mogoče, to boš, to najbrž nak, to morda, to če se bo dalo, gospod, če ne pride kaj vmes, nekakšen gospod in ne ve se še kakšen, toda to ni važno, glavno je, da ti ne bo treba garati, kot garajo vaščani, gospostvo so ti namenili in zdaj se te drži, ne ubeži ti, dolžan si jim ga, tega se zavedaš, edini si in ves svet so ti odprli, ker hodiš skozi njihovo vas na počitnice in s počitnic nazaj na vlak. Obral si
rumene vogle hiš, ut in hlevov, ki so jih obrizgali psi s svojim sokom, hodil si mimo njihovih hiš in marsikatero dvorišče si prečkal, marsikatera špranja v vratih je na skrivaj zacvilila, marsikatera zavesa natihoma oživela, kadar si potoval skozi, oblast si imel nad špranjami in zavesami in skritimi očmi, mast ti je rasla, nisi šel torej brez vzrokov na veliko skozi vas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani