Priljudni krčmar nosi na mizo, kar zmore klet in kuhinja, in streže gospodu, kakor je sploh imel navado, bodisi gost tak ali tak. Ko si je potni gospod dušo že dobršno privezal, se spomni krčmarica, da ima v kleti še nekaj lepih rakov. »Vidiš, kako sem pozabljiva!« obrne se gospodinja k možu.