dva (3.001-3.100)

je, stisnil coprniku še	dva	križevca v pest in odšel	A
ki se mu je bližala.	Dva	vola sta odskočila kakor	A
in Molek je gnal zopet	dva	junca na prodaj in bil	A
bi, trdeč, da morata ta	dva	na vsak način nekje eksistirati	A
»I ‒ seveda!«	Dva	dni potem se je oglasil	A
so še celi!« Krčmar in	dva	hlapca, ki so pristopili	A
kobila!« Dohtar se je	dva	dni veselil svoje živalce	A
Čas poteka, ljubi moj;	dva,	tri dni morda še, potem	A
spoznal francoščino.	Dva	gospoda in dve gospe so	A
je bil prišel in mlada	dva	človeka sta molče sedela	A
bilo prostora samo za	dva	gosta.Vran si ni želel	A
izpraznil je zapored	dva	kozarca vina; potem se	A
katero sta bila vprežena	dva	velika konja.Njuna oprava	A
kontrolor, učitelj in	dva	trgovca, ki sta navzlic	A
točili oče Krača. Samo	dva	póstarna moža, poštar	A
kmetov: tri postarne gospe,	dva	tudi že sivolasa gospoda	A
spredaj so hiteli naprej po	dva,	trije ali štirje skupaj	A
cestnih jarkih postavljali	dva	mogočna mlaja.Mrak je	A
je. »To bode kar za -	dva!	Ti, Minče, čuj - glej ga	A
na nasprotno stran, ta	dva	pa sta stala sedaj sama	A
osnovalci so bili razdeljeni v	dva	tabora, v spodnje in v	A
bršljana majhna lopa.	Dva	stola sta bila v nji.	A
zavlada v sobi; ostala	dva	čujeta le, kako odhaja	A
stvari - in ako se ta	dva	bedaka skoljeta ali uničita	A
za točajko h Krači. Ta	dva	moža si drug drugemu nista	A
poslati po zdravnika.	Dva	dni kasneje pride sluga	A
umrla za legarjem. Zopet	dva	dni pozneje so jo pokopali	A
Vedel je, da bosta mlada	dva	barončka spala do desetih	A
Tolstovršnikova hiša. Čez	dva	meseca pa so baronovi	A
dal odhajajočemu zadnja	dva	tolarja, katera je bil	A
izposojenega. Imel je	dva	sina ‒ Tomaža in Matevža	A
V eni roki je nosila	dva	velika lonca, v drugi	A
Mana! Mana, ki bo imela	dva	grunta in pa gotovega	A
zadovoljni s tem, da se ta	dva	vzameta?« »Hm, hm, kako	A
zmajeval glavo, mlada	dva	pa pa sta sedela drug	A
zadovoljen, da bi se ta	dva	jemala, sedaj pa imaš	A
imetja dovolj, da živita	dva,	razen tega, da si bo on	A
pogreba, postala sta stara	dva,	Molek in žena njegova	A
so znali vsi, za druga	dva	ne, ali vedeli so, da	A
orehu. V lopi sta sedela	dva	gospoda v lovski opravi	A
mlajša. »Tam sta bila le	dva!	« odgovori on.»Pa koliko	A
njegovem molčala sta ostala	dva	nekoliko časa.Berg je	A
/ Vtem pa, ko sta ta	dva	moža kovala gori v gradu	A
tudi jasno, da sta ga ta	dva	pobila k tlom.Divji, strasten	A
In potem! Ona grozna	dva	večera doma!Pri očetu	A
izgubljeno! Vtem pa sta ta	dva	človeka govorila še o	A
seveda, vi ste stoprav	dva	dni tukaj.Mama in jaz	A
ravno na ovinku skril. »	Dva	prideta, dva,« vzklikne	A
skril. »Dva prideta,	dva,	« vzklikne in priteče k	A
sta ji dvorjanila mlada	dva	soseda, pa z leti vedno	A
na Žerinje, kjer ga že	dva	dni ni bilo. Misel o svoji	A
bivanja. »In eden ali pa	dva	od vas prideta vendar	A
grofica Veronika ‒ ta	dva	sta bila ‒ prišla sta	A
sta se zavedela še ona	dva	zatopljenca, se je prikazal	A
ko je zapazil nenavadna	dva	počivalca, pa ker je bil	A
Vrh tega so dobili še	dva	oficirja od tistih, na	A
skrbeli grof Sori in došla	dva	oficirja precej dovolj	A
ničesar. »Grof Walden,	dva	vkvartirana oficirja od	A
Poznal ju je, da sta	dva	pridna kmeta in, ko prideta	A
Vinko in Veronika ‒ saj ta	dva	sta bila ‒ prišla sta	A
gospod Mejač in nese ona	dva	prsta svoje desnice, katera	A
bili že enkrat pohodili	dva	prijatelja na Razboru	A
ven na sprehod in ostala	dva	sta govorila o potrebni	A
kaj je prišlo med ta	dva	ljubimca. Prebral je že	A
stran 164 . / XXVI In	dva	dni pozneje sedela sta	A
stran 171 . / XXVIII	Dva	dni kasneje je korakal	A
Vedel je, da bosta mlada	dva	barončka spala do desetih	A
Tolstovršnikova hiša. Čez	dva	meseca pa so baronovi	A
pred hlevom sta tekala	dva	fantiča ter držala palce	A
kamižolo in suknjo in	dva	goldinarja kapitala.	A
jih je bil davi kupil za	dva	krajcarja pri farni cerkvi	A
ga srca stojita mlina	dva,	druz′ga nič ne delata	A
ga pijmo en glažek al′	dva	v imenu očeta, s′nu, svet	A
voz, katerega sta vlekla	dva	utrujena konja.Voz je	A
pravo,« vzklikneta druga	dva	tovariša in mladi Eskulap	A
sobe; za pečjo ležita kar	dva	krepka hlapca in smrčita	A
odirajo rojake. ‒ Ženo in	dva	otroka pošilja spat gor	A
»Koga? Katera	dva	naj pustim spati?« »I	A
/ stran 20 . / Mlada	dva,	sedanji gospodar, Tine	A
so oboroženi s cepci;	dva	nosita okoli vratu dolge	A
da mu sedaj pomagata ta	dva,	stari oče in Polonica	A
postavljala in drvila	dva	bela ovna in trkala se	A
sosed, pa bi še naša	dva	s seboj vzeli, Petra in	A
pa starci in starke, po	dva	vkup gredoč ali pa poedini	A
jezik in kar zanima.	Dva	moža stopata počasi po	A
dasi ve on in njegova	dva	gosta, da drugega ne bosta	A
poznajo ‒ Vida in Šimona, ta	dva	kmetska bogataša stare	A
nikogar; v drugi sedita	dva,	a to morata biti tujca	A
vrati se pokažeta klicana	dva:	Šimon in pa sključeni	A
zadovoljen, kakor sta bila ta	dva	moža, in vsak tudi le	A
dekleta, v hlevu pa sta	dva	hlapca z domačim sinom	A
odšla je Metka in stara	dva	sta tudi legla spat.	A
glasovih, katere sta dajala	dva	štajerska godca od svojih	A
Čim prej, tem rajši!«	Dva	dni pozneje je Jerica	A
polščakovem dvorišču. Izstopita	dva	gospoda. Metka sedaj	A
besedovala in ukrepala ta	dva	moža skoro poldrugo uro	A
smel, kajti to sta bila	dva	cinična moža, vsak v svoji	A
oknu in videl, da valjata	dva	svata pijanega Klandra	A
v ozkem, lahkem čolnu	dva	gospoda. Na krmi sedeči	A
čoln, v katerem veslata	dva	ribiča proti njemu dol	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani