dva (2.701-2.800)

ljudje obrnejo na samotna	dva	pivca. Sedaj je Lisec	A
se izvrstni pogoji za	dva,	naj grem še jaz ž njim	A
pa najdem pred vrati	dva	policista in enega komisarja	A
in zavrstjo njih več ‒	dva	čvrsta sinčka že na Pražanku	A
43 VI 54 VII 58 VIII 61	DVA	BRATA 64 I 64 II 70 III	A
ajglasneje mogel. Zunaj sta se	dva	glasa odzivala in loputala	A
mlinarice, ko je videla	dva	moža, grda, velika, s	A
gnati, ko je še sonce za	dva	moža nad gorami. Trdil	A
golida z železom okovana,	dva	groša, kdo dá več?«	A
je mlinar, »Jaz bom sam	dva	groša kje dobil, če ju	A
bom dal.« »Goldinar,	dva	goldinarja!« oglasi se	A
mladenič. »Ena golida	dva	goldinarja!« klical je	A
pred nami in med nami,	dva,	katerima je rekel oče	A
opravil, kakor če sva	dva.	Moram jo vsaj še enkrat	A
usedel tiho v kot, kjer sta	dva	šahirala, in delal se	A
naročujeta in pravita.	Dva	izmed te trojice sta nam	A
/ . / stran 64 . /	DVA	BRATA RESNIČNA POVEST	A
morem dati. Pridi čez	dva	dni, pa ti bom en bokal	A
in hlapcem, jaz in moja	dva	fanta, da je bilo vendar	A
Samotno sta jezdila	dva	vojaka ob Kolpi navzgor	A
Dasiravno je bil korenjak za	dva	moža, vendar ga je pri	A
koder smo popred videli	dva	vojnika prijezditi.	A
mar, saj se vso pot samo	dva	konja sledita.« Tako je	A
svojega sina in, ko stopita	dva	moška na svetlo, vzklikne	A
Štefe, ki je bil medtem	dva	kola s trtami prevezal	A
Tako sta se tudi naša	dva	mlada človeka kmalu znala	A
raztepenih Turkov udarila na	dva	samotna vojaka in jim	A
namreč pravljica, da nova	dva	zaročenca ne moreta videti	A
izpila.« Tako sta stara	dva	poštenjaka ugibovala in	A
drvarjeva Reza, da še	dva	druga moška v čolnu sedita	A
mrtvega. Dosegla sta bila ta	dva	človeka svrho svojih naklepov	A
spanca. Bilo je kaka	dva	dni po prigodku, ki smo	A
bilo dobro, da bi kaka	dva	mala šla po okolici pogledat	A
pota navzgor. Bila sta	dva	popotnika, eden na konju	A
peči je pri tem razgovoru	dva	pota tako vzdihnil, da	A
kakor se je videlo, naša	dva	gosta nista bila s krčmarico	A
so popotniki jezdili.	Dva	hlapca, starega Jerneja	A
več možmi na sredi pota.	Dva	sta bila še na konju,	A
ko je v mesečini videl	dva	gola kola navpik in enega	A
pri pijači našel samo	dva	človeka, ki sta imela	A
dremal, ko prideta tudi ona	dva	pivca iz hiše spat.Ne	A
Na šum planeta speča	dva	pokonci in Črtek se tako	A
mislil, da sta mu ona	dva	potepina morda precej	A
sta v krčmi »na vrhu«	dva	razbojnika, brž veliko	A
sodniki so znali ujeta	dva	klateža kaj hitro pripraviti	A
drug od drugega. Prva	dva,	plemstvo in duhovstvo	A
hočemo zdaj, ko smo ta	dva	poštenjaka tako zlepo	A
Pirh je eden, to sta	dva,	jaz sem eden, smo trije	A
pokonci, da je sedel. Kaka	dva	pota je prav nevoščljivo	A
Bilo jih je ‒ eden,	dva,	pet jih je!O jej!	A
hodite gor in dol, po	dva	in dva, pa vedno pazite	A
gor in dol, po dva in	dva,	pa vedno pazite, če kdo	A
posvetovali, potem pa se obrneta	dva	gor, dva dol. V tem hipu	A
pa se obrneta dva gor,	dva	dol. V tem hipu očeta	A
nisem prosil, da še ta	dva	tjakaj pripelji?In kaj	A
plotom sodnikovega vrta,	dva	vkup, dva vkup.Ko so krdelo	A
sodnikovega vrta, dva vkup,	dva	vkup.Ko so krdelo zapazili	A
posteljo ugibovali po	dva	in dva, kaj bi bili Auerspergovi	A
posteljo ugibovali po dva in	dva,	kaj bi bili Auerspergovi	A
dolgo sta se potem ta	dva	plemenita moža posvetovala	A
zasenčju za uzde držal	dva	konja.Prvi je imel široko	A
naslonjen, ko je kaka	dva	tedna po povedanih dogodkih	A
zgoščevala, tako da je komaj za	dva	koraka videla pred seboj	A
vas tukaj zalotili.« »	Dva	naj le prideta ali pa	A
razvedri se mu čelo, stopi	dva	koraka proč in pravi:	A
utolažiti, imela sta vendar ta	dva	moža toliko veljave, da	A
morem in nočem živeti.	Dva	dni in še pozneje, ko	A
zidarja, ki sta zidala ta	dva	gradova, brata in da sta	A
štirimi sto leti sta živela	dva	brata Kozjaka, Marko	A
pridem čez mesec dni ali	dva	že nazaj; nekateri boj	A
nad glavami. »Trdna je,	dva	viteza drži,« reče naposled	A
stran 28 . / »Ako prideta	dva	Kozjaka tod, obesimo oba	A
Kozjak, za njim sta bila	dva	hlapca, ki sta ga bolj	A
dvor. Vse je spalo, le	dva	hlapca čuvaja sta zaspano	A
vpijejo, da so ciganje	dva	kmeta ubili, očeta Bernarda	A
poseže v žep in stisne možu	dva	zlata v roko, roté ga	A
star, pa močen ko vol;	dva	sta ga morala držati in	A
prizadeti, da ne boš živel	dva	dni potem, ako imenuješ	A
na odru, zlezeta precej	dva	gor po lestvi, da bi nametala	A
na mrvi, mrvo in svoja	dva	ranjena tovariša, ležeča	A
krdelce beguncev domačinov.	Dva	sta bila, kakor smo povedali	A
odpeljati v tabor; druga	dva	pa sta s smehom kazala	A
pogovorom se zgubita le-ta	dva	človeka med drevjem, drug	A
Pred jamo sta stala	dva	mlada kmeta z orožjem	A
Tam na potu pa sta stala	dva	jezdeca in opazovala neusmiljenega	A
človeka v srce peče, ako je	dva	dni zdoma, vedno o domu	A
enkrat napali našo hišo,	dva	človeka nam ubili in mnogo	A
sliko v nedrje in stori	dva	koraka proti oknu, a obstane	A
živeti ali poginiti?	Dva	dni šele je, kar je od	A
se je na njenem vedenju	dva	dni poznalo, da ni pozabila	A
oddelek pri oknu, narejen za	dva	posamezna gosta, kakor	A
imponirala mu je, da se je	dva	koraka nazaj pomaknil	A
/ PETNAJSTO POGLAVJE	Dva	dni pozneje je župnik	A
raztezajo se mu usta na	dva	kraja, tako da tam bliže	A
javnem trgu, ko zapazi	dva	moža mimo gredoča. »Paoli	A
silovitega storil. Čakal je	dva,	tri dni, pet dni, teden	A
se tresel, dokler nisem	dva	očenaša zmolil in vero	A
častniki vstali. Starejša	dva	sta malo omahovala na	A
sprejet. Graščak je dal	dva	svoja hlapca, da sta konje	A
govorili ter se krohotali.	Dva	druga hlapca sta stala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani