Krčmar povprašuje, česa bosta še prigriznila, in dasi ve on in njegova dva gosta, da drugega ne bosta zahtevala nego ocvrtega kozliča, vendar jima ponuja najprej kaj »mrzlega«.
Ko sta se zadovoljila z jedilom, potem prihaja liter za litrom na mizo in vsak mora piti, kdor pride v obližje; in vsak stori to tudi rad; saj ju poznajo ‒ Vida in Šimona, ta dva kmetska bogataša stare korenine: imovita sta, bahata, kolikor je prav, pa pridna in poštena in tudi komu drugemu rada kaj privoščita. Krčmar Kavka se mudi rad pri mizi, kjer sedita in gospodujeta naša znanca; tudi drugih je več tu, ki pijejo zase in na svoj račun; modrujejo pa vsi križem mize.