Dolgo je bil pod njenim oknom, pri njej, in ko je šel, ji je stisnil nekaj »odpustkov« v roko, ki jih je bil davi kupil za dva krajcarja pri farni cerkvi. In ona je brala pri luninem svitu listič, ki je bil prilepljen »odpustku«, in tu je stalo: Na sred′ moj′ga srca stojita mlina dva, druz′ga nič ne delata, kot ljubezen meljeta. Trikrat je prebrala listič, potem pa sladko zaspala in sanjala o mlinih, iz daljave pa je odmeval Francetov spev: Al′ me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo?