nova beseda iz Slovenije
nadlogi, ki pride od Boga, da te bom varoval in ti | zvesto | ob strani stal.Dam svojo zvestobo in zaobljubo | A |
pozabila je tekst. BARBARA: ... v uboštvu ... | zvesto | ... Potem se oklene Primoževa roke in | A |
gospodična! Iste želje in isti nameni sklepajo | zvesto | prijateljstvo. Osmi prizor Prejšnji, Kotnik | A |
pesnikovih besedi: Beseda dana, vez velja, in srce | zvesto | kakor zdaj ostalo bode vekomaj.Včasih smo peli | A |
kaj takega? Štirideset let sem cesarja služil, | zvesto | služil, bil odlikovan s svetinjo za štiridesetletno | A |
bil odlikovan s svetinjo za štiridesetletno | zvesto | službovanje, odlikovan zaradi zaslug tudi od | A |
ZLODEJ: Velika skrb! - Kaj ti nisem | zvesto | služil, Peter? Kaj nisem bil tvoj hlapec, kakor | A |
zaročena, potrdi zvezo drugo, ali predno to | zvesto | srce od njegá odpade, naj nož usmrti róko in | A |
Jeklo, kovano za moške roke, bodi le enkrat | zvesto | ženski slabi moči. ZOVOLJ Zorislava, kaži | A |
‒ »In vender, vender ljubi me, In | zvesto | hrani mi srcé!« »Zvestôbo njé poznate vsi ‒ | A |
A struna za strunoj ‒ do zadnje je proč! No | zvesto | na strani mi hodi pošást. Poslušati gôdbo ji | A |
pel, Skoz drevje že dan se je svítati jel. A | zvesto | kraj mêne koraka pošást, Poslušati gósli ji | A |
zdravje sam imej! Obljubil si in se zaklel; | zvesto | ljubiti me vselej...« In obrnila se je preč in | A |
Letela daleč proč. A kje dobila je ljubezen | zvesto, | kje dobila je? Na Kranjsko zopet se vrnila je | A |
peljal te ženico bom na Dunaj, v Gradec, v Trst, | zvesto | kazat jim Kranjico, ak ne bo na poti ‒ krst | A |
ako hoče modriján sodíti, treba njemu, da | zvesto | pokuša kaj korístno, kaj je zl v življenju | A |
strastí drhtim. Deklica, ki sem te ljubil | zvesto | nisi me ljubila, sladka sreča le spomine | A |
Vladarjeva slava je senca, ki spremlja vse dní ga | zvesto, | zvestó ga spremlja do groba -- in ž njim | A |
kaj bi se s tabo zgodilo, če te ne bi moje | zvesto | zlo vodilo! Kaj te briga, kdaj spoznaš, da laže | A |
glej! jaz vedno mislim nate, Po tebi serce | zvesto | izdihuje, Prelilo rado gorko kri bi zate. Moj | A |
zanesla kraj. Tujcu, ki po svetu roma, Ki ga | zvesto | spremlja z doma Čez doline, čez goré. Čez goré | A |
tabo sivi, stari grad; Iz daljne sem dežele | zvesto | Prišel te pozno obiskát. Ti pač si mene pozabilo | A |
opleje, kdo z zlatim zrnjem te poseje, kdo ti bo | zvesto | drugoval: vse dni se nad razori sklanjal in | A |
prečkam in starega moža grem počohljat. Kako | zvesto | drži ta svoj pečat in zraven se mrgódi, stara | A |
kjer je njuno mesto pobronjena objemata se | zvesto. | XIII. | A |
XIII. Pobronjena objemata se | zvesto, | dva, ki ju je scenarij kaznoval. Resnica bržkone | A |
ki obvladata zadevo pobronjena objemata se | zvesto... | Še čist en čink na levo, pa sem v mestu. | A |
kot sonce strinja luč in moč, s tem domovini | zvesto | služi, neutruden zanjo dan in noč. Značajen | A |
Zvezde v daljo se ozrite in poglejte v nje srcé, | zvesto | meni oznanite, al res bije še za mé? Zvezde | A |
razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce | zvesto, | kakor zdaj, ostalo bode vekomaj. In ko ločitve | A |
roko mojo, ti mi podaj desnico svojo, da srce | zvesto, | kakor zdaj, ostalo bode vekomaj. Beseda dana | A |
in še sonce, sonce bo ugasnilo, le srce, to | zvesto, | bo ostalo. Videl sem bore rasti Videl sem bore | A |
čez dol in goro: »Tri leta te čakam, te ljubim | zvesto, | solzice pretakam, zdihujem bridko. Podnevi, | A |
nama pa nebo. Bog oče je požegnal ljubezen to | zvesto. | Na oknu deva je slonela Na oknu deva je slonela | A |
Ko bi moj fantič vedel to, kako ga ljubim jaz | zvesto, | zavriskal bi, zapel naglas, prišel bi k meni | A |
bila sem zmerom le tvoje dekle, le tebe sem | zvesto | ljubila.« Ljubila si me, pa me nisi zares, si | A |
preljubi, dragi dom, za té srce gori; kako te | zvesto | ljubil bom vse svoje žive dni. Vse ti darujem | A |
razgrej! Ljubica, daj mi roko, da ljubiš me vedno | zvesto! | Bela kot sneg si ti, rdeča pa kakor kri, v srcu | A |
Slovenski zemlji prvi kozarec ta veljaj in | zvesto | ji služiti prisezimo sedaj! Kozarce si nalijmo | A |
ne bodem več sam, dobil bom nevesto, ljubico | zvesto, | potem pa ne bodem več sam. V tihi noči, v svitu | A |
povsod je že mirno in vsak sladko spi, jaz pa le | zvesto | še vedno ga čakam, kosilo na mizi še vedno stoji | A |
dobil v njegovi soprogi navdušeno pomočnico in | zvesto | zaveznico. Polagoma je prehodil moj »podložnik | A |
avstrijskimi turisti in sivolasimi turistkami. | Zvesto | držijo v roki pas staromodne torbice in obračajo | A |
takšna je bila še zmeraj izreden talisman, ki je | zvesto | odbijal nenaklonjene poglede.Težko da je kdo | A |
pomikam proti izhodu; njegov mirni glas pa mi | zvesto | sledi, čeprav je on še zmeraj ob peči.Tukaj | A |
Šestnajst let, in se šopiri, da ga nedorasel bubec | zvesto | posluša.‚Nisi še nikoli?’ se čudi, a ti se zdrzneš | A |
telesa, a vendar, kakor da ni njena, ampak samo | zvesto | orodje, ki ga ona nosi zmeraj s sabo.Kakor mehanik | A |
nepopisna želja, da bi negoval deklico, ki je | zvesto | poslušala hvalo o vrlinah Moža, ki nikdar ne | A |
ozračju, da drobno, preprosto človeštvo še zmeraj | zvesto | in vztrajno zbira svojo ljubezen kakor čebele | A |
samogibno gladila roko, v njenih očeh pa je bilo | zvesto | občudovanje, tako da je bilo njemu všeč in nerodno | A |
je bil nekje pod kraško planoto zaliv, ki je | zvesto | čakal nanj. Čoln je bil dosti bolj oddaljen | A |
sicer manj kruha, toda več sonca v srcih. Vse | zvesto | pričakuje tistih pekovskih mojstrov, ki bodo | A |
koncu. Gibki, mnogokrili jesenski veter, ki nas | zvesto | obiskuje že iz pradavnih časov, je planil v | A |
lepega in vabljivega. Na tujem me je ta privid | zvesto | spremljal ter me pretresal; zdramil je v meni | A |
fulil predse napev furlanske pesmi, ki ga je | zvesto | spremljala skozi življenje.Ko je pred štiridesetimi | A |
kakor je kralj neminljiv. Že trideset let mu | zvesto | služi, tako zvesto, da mu je zapisal tudi svoje | A |
neminljiv. Že trideset let mu zvesto služi, tako | zvesto, | da mu je zapisal tudi svoje srce: postal je | A |
pokarala svoje telo, ki ji je osemdeset let tako | zvesto | in pokorno služilo, da ga skoraj ni čutila. | A |
jih vsadil v pisker, postavil na okno in jih | zvesto | zalival vsako jutro in vsak večer. Marjanca | A |
strani ga je čakal nič lažji spust. Pustiti | zvesto | žival volkovom ali ji kar pognati kroglo v glavo | A |
kravi, še ime ima kravje. Toda on jo ima rad, | zvesto | ga spremlja po poljih in gozdovih, že dolga | A |
Jeruzalem. Po serpentinasti poti se je s svojo | zvesto | vojsko spustil z Masade, zdaj je skozi puščavo | A |
obzirnosti in mu svečano obljubila, da ga bo | zvesto | čakala, da se vrne.Tisto noč sta oba uživala | A |
tudi izkušenega potnika. ‒ Težko je dalj časa | zvesto | paziti na eno in isto reč, če se nam vsiljuje | A |
»In ti si ga poslušal?« »Poslušal, | zvesto, | kakor dekleta zakonske oklice.Trdo sem se držal | A |
tu ali tam; tak čuvaj mu je bil Miha, ki je | zvesto | pazil na vsako nevarnost; a kadar se je zmračilo | A |
prišel po pirhe?« je rekla Anica Juriju in tako | zvesto | ga je pogledala, da mu je segalo do srca. »Vem | A |
njega in mu prigovarjala tako ljubo in tako | zvesto, | se je vzravnal pokonci, jo prijel za roko in | A |
bil Miha kmalu tudi s Štefanom, ki je hodil | zvesto | v vas. »Brhek pa ti, Miha, nisi,« se je prilizoval | A |
Otrokoma se je to novo in važno zdelo. | Zvesto | sta pazila, kako visoko se bo dvignilo sonce | A |
jezdita sv. Martin in sv. Jurij. Otroka sta | zvesto | gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila | A |
on koga ubil ali kdo drug njega. Gašper je | zvesto | poslušal in skušal ujeti oči, ki so se svetlikale | A |
ne bilo zdelo pregrešno, da ga ima rada, kako | zvesto | in radostno bi ga bila poslušala, in kar sama | A |
jo je prvič tako lepo poslušal in potem tako | zvesto | držal obljubo.Pomisleki, da bi morala spet sama | A |
sem vas med uradnike, ki že dolgo vrsto let | zvesto | opravljajo svojo naporno službo; in danes, ko | A |
dobro voljo. Opominjal je še Murna, da naj se | zvesto | ravna po navodilih izkušenega uradnika, če hoče | A |
utemeljeval Ponižen svojo namero, »ve pa tudi, kako | zvesto | sem jaz služil že dvajset let, brez vsake nezadovoljnosti | A |
ji kaj naroči, in zadovoljna opazovala, kako | zvesto | spremljajo dekle fantove oči.Ej, kako je privoščila | A |
hvaležna učenka. Opravljala je svoja dela in hkrati | zvesto | pazila, kako se kuha, kako ravna s perilom, | A |
nasprotnike, se je cesar zaprl v svojo močno in | zvesto | trdnjavo, Dunajsko Novo mesto, pismeno opominjal | A |
znanec, krojač Mavroh, ki je sedel pri mizi in | zvesto | poslušal njene besede. »Tole bo potolažilo hrepenenj | A |
oknu, iz neder izvlekel nežno podobico in jo | zvesto | ogledoval.V tem ga je premotila Kornelija, ki | A |
kralj, ki ne more pozabiti onega, ki je vedno | zvesto | služil njegovemu očetu, ki mu je branil zapuščeno | A |
davno že vse vedel, torej jih nisem nič prav | zvesto | poslušal.Angel mi ni šel iz glave, ne vem, kaj | A |
prebrskuje, pobira stare cunje in škrpele in jih | zvesto | v škatlo spravlja.Boštjan je pa med tem svoj | A |
regimentu, štirinajst let in osem tednov je služil | zvesto | cesarja.Časti ni bil lakomen, že dvakrat so | A |
Tončku je segel nauk v srce, ni še kmalu tako | zvesto | poslušal božje besede kakor danes.Živo se je | A |
sicer ni bilo nič nenavadnega pri njem, ki je | zvesto | opravljal svojo službo; ali ko ga zvečer ni | A |
prošnjo pove vso sinočnjo dogodbo. Vahtmajster | zvesto | posluša, ali ko pride Miško do čudne prikazni | A |
Tako je profesor učil Čerina, kateri ga je | zvesto | poslušal in v sebi počutil takšno veselje do | A |
dlani. Na materinem obrazu se je bralo, da je | zvesto | delila z možem težo življenja.Krog ust ji je | A |
videl suhi nageljček, ki ga je ubogi Štefan tako | zvesto | čuval. ‒Ah, nesrečna vojska! | A |
dolgo ne bo mogel več izmuzavati in da ga bojo | zvesto | spremljale do konca le še te naložbe s trajno | A |
matere, botre in ljubice. Zavodarji so si jih | zvesto | obešali okoli vratov, Tjaž tega ni trpel in | A |
hrumeč nesó domov, kjer so mu potlej stregli | zvesto | kakor bolnemu očetu ali porodni ženi ali kakor | A |
malo ped otročjih prstov. Svojo dolžnost je | zvesto | opravljala tudi njegova ohlapna suknja, ki je | A |
mizi je čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako | zvesto | in brez najmanjše bojazni ustrezal svojim glasnim | A |
bečele ali svetega Donata za točo? Meni se | zvesto | priporočajte, meni, in jaz bodem gasil, ako | A |
neba, ustavili pred muktarjevo hišo. Vilar je | zvesto | gledal v njen obraz, kakor bi požiral njene | A |
naselbino z živili. . / . / stran 44 . / Vilar je | zvesto | zrl v lični, prišpiljeni, ptičji obraz drobnega | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |