Niže se razvrste, največ kakor kane, ostali svétniki in svétnice; kajti bile so tudi one med njimi, zaradi česar pametna zgodovina Tožbánjcev ne more prehvaliti. Na mizi je čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako zvesto in brez najmanjše bojazni ustrezal svojim glasnim dolžnostim, kakor da je od čistega srebra. Zanj torej prime Tepéžkan ter precej trdo pozvoni, prične važno sejo in brez dolgega oščávanja vpraša, kaj bi se komu najpotrebneje zdelo o svetniku - večna hvala mu bodi!