vstaja (784)

MAREK: So te tepli? Dedal počasi	vstaja	s pograda. DEDAL: Ne morem reči, da ne	A
zgodovinarja glih ne bi bil. Bila je novembrska	vstaja	na Poljskem, devetindvajsetega novembra.Potolčena	A
Poljskem, devetindvajsetega novembra. Potolčena	vstaja,	seveda.Pride ta poraženi Drohojowski, potem	A
Vsak na svojem stolu. Simon	vstaja	in gleda proti vratom, nekoliko nervozen.	A
Tišina. V ozadju	vstaja	Simon s postelje.Počasi prišepa v ospredje.	A
ranjenim Fridrihom na kolena. FRIDRIH	vstaja:	Angeli Ne zapusti me ti, glej, kri za tebe	A
človek, če se peča z babami. (Odide.) Metka	vstaja.	Moj Bog, pustil me je!	A
. / stran 14 . / Naj, odkoder solnce zlato	vstaja:	Vse orožje jedno vam premaga ‒ Brátovska je	A
ko iz megle s kraja Pred očmí mu znano selo	vstaja.	V sela sredi béli se zidóvje ‒ Dà, to širni	A
vzdigne od vzhoda tam, črna žalost pa v duši	vstaja.	Brez svetle mi luči živeti ni moč, in iskal	A
Vam veséle, in ptičice bodo Vam péle naj	vstaja	spomin Vam na dneve pretékle, nekdánje napéve	A
svoji krasni kleti, ravno ko na vzhodu luna	vstaja.	Temni sodi se vrsté okoli in prijazno	A
vzdignem se in gledam v noč, a tam iz črne teme	vstaja	obraz upal, umirajoč. Bledó je lice	A
vroče solze na obrazu. ”Duša moja, glej, že	vstaja	tiha zora na izhodu, hladno jutro diha	A
glasno don Juan in donna Ana ... Zora	vstaja	na izhodu - Anica, podaj mi róko in obriši	A
zró in šepetajo tó in tó ... A noč beží in	vstaja	dan, očí zaprè mi sen mračán. Temnó	A
vzdignem se in gledam v noč, a tam iz črne teme	vstaja	obràz upàl, umirajoč. Bledó je lice	A
zémljo pada rosni hlad; Sladák spomin mi v persih	vstaja,	Ljubó me hodi pozdravlját. Oblaček ti, ovčica	A
širno Kot molitev vroča, ki v otroškem srcu	vstaja,	kot trpeča duša, ki iz vic na svet prihaja,	A
morda iz kakšnih podeželskih sanj. Nad gôrco	vstaja	popoldánski dan. Vse to je daleč, daleč od Ljubljane	A
prihaja, jutro je sivo in mrzlo in moja mati	vstaja.	Romar pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni	A
Razumem. Tiho	vstaja	prevrat, s tipalkami žgočimi duše osvaja.‒	A
sosedu sultan zalaja, dekle ga sliš′, iz postlje	vstaja,	okence odpre: »Pridi, Blažè!« Z levo roko fanta	A
V sedmeromestje kaže veslo, prema; od mrtvih	vstaja	stara heptalema. Od mrtvih vstaja stara heptalema	A
heptalema. . / . / stran 84 . / Od mrtvih	vstaja	stara heptalema, so novi angeli melinjeni.	A
utripajočimi veki, spozna nenadoma sovraštvo, ki	vstaja	v njeni duši. In to spoznanje ji prežene žalovanje	A
Mužiki.	Vstaja.	Revolucija.	A
frakljem, premetava kučmo s tilnika na čelo,	vstaja	in seda, opleta z rokami in reglja kakor sitna	A
Burja žvižga. * Brigada	vstaja	in se pripravlja na pot. Tone prisopiha	A
Zadremali smo,« se opravičuje Tildica in naglo	vstaja.	»Bolničarka si, pa zaspiš!« jo kara Stane	A
»Alzati, carogna!« Očka Orel počasi	vstaja.	Noge se mu tako tresejo, da se mora z rokami	A
« »Tako bo, tako,« prikimava Okrogličar in	vstaja.	»In zdaj?« se oglasi Ustinar.	A
citrah, Albin dviguje glavo, izteguje vrat,	vstaja	izza mize in se že ziblje na prstih, da se piskajoči	A
razmajane, bolehne živali s cvilečimi zavorami, ko	vstaja,	ko se preteguje ob postelji z brisačo krog vratu	A
Ti si militarist, pravi Frančišek, kdo še	vstaja	ob taki zgodnji uri? Pavel Vatovic, netilec	A
sem že jaz videl, dragi moj, reče Alberto, ko	vstaja	in se še zmeraj ozira, ali bo kje spet izbruhnilo	A
- Nova štifta	vstaja,	je rekel naučeno.Morje, ki je skrilo sveti grob	A
Ognjena kolesa. Davnina, ki	vstaja.	Žalostna drajna.	A
Bobnenje zemlje. Neka davnina, ki	vstaja.	To noč je imel Anton čudno jasne in modre	A
njem. Kristinca je bila jezna, ker nenehno	vstaja,	in bila je jezna, ker soskoraj vsi romarji,	A
sem jo držal za dlan in potem sem čutil, da mi	vstaja,	in hotel sem seči v žep, da bi ga popravil.	A
noči: bom končan. To je čas, ko nekaj mrtvega	vstaja	pod tvojim oknom in z nevidno roko vate sega	A
prostoru, zorni koti se menjavajo. Anica počasi	vstaja	in si ogrinja kožuh.Vzame oljenko in s težavo	A
zid, hodi med zmedenimi in toplimi živalmi,	vstaja,	lega, začudeno gleda predmete okrog sebe, ki	A
O poželenju. Ob misli, kako	vstaja	z barskega stolčka, kako se z roko nasloni na	A
čez ščurkasti zabuhli obraz mu leze. Počasi	vstaja,	ščurek Steče, vidi ga migetati na tleh ob postelji	A
pozneje. Zdelo se mu je, da se že svita, da	vstaja	dan, odprl je oči, a noč je bila tako nepremična	A
kakšnega posebnega izraza, hip nato pa, medtem ko	vstaja	in stopa proti vratom, zamrmra: Bogme, niso	A
s stolom nazaj, ko sliši tisto golčanje, in	vstaja,	ko sliši krhajoč glas, ki bi vendar nekaj rad	A
se ne druži z vrstniki, zaprt je vase, zadnji	vstaja,	ne zna pospraviti postelje na črto, nespreten	A
ki ga je opazoval skozi linico, je videl, da	vstaja	le toliko, da popije nezmerne količine vode	A
sobico, snažno sobico podeželskega župnika, ki	vstaja	ob petih zjutraj in ves prezebel hodi po hladni	A
misli ne grejo po glavi.« Ni bila samo slavna,	vstaja	na Livadi, bila je tudigrda, zla zgodba.Kot	A
tega ne, zakaj je ravno njemu morala izbruhniti	vstaja,	o kakršni ni mogel sanjati v najhujših nočnih	A
ni mogel sanjati v najhujših nočnih morah.	Vstaja,	v kateri bo vsak hip nekdo do amena poškodovan	A
najbrž v Šmihel po opravkih. Ivan je vedel, da	vstaja	gospod Strada zgodaj in kod hodi vsako jutro	A
iz Hercegovine sem se priselil sem. Glad in	vstaja	sta me pregnala od tam in ta dva sta mi tovariševala	A
namigava agitator? Ali se res pripravlja nova	vstaja?	Ali se hoče v nasilni smrti žrtvovati, ali res	A
da se je v našem dučanu zasnovala nevesinjska	vstaja,	ki je zanetila takšen ogenj na Balkanu.Kakor	A
hercegovsko usodo. Pred letom se je bila začela	vstaja	in z njo slabi časi za očeta.Krščansko prebivalstvo	A
pripravlja v Hercegovini in Krivošijah nova	vstaja.	Ako se narod pobuni, je gotovo, da pobegne Jovica	A
49.	Vstaja	se je v februarju močno okrepila.Avstrija je	A
upornih krajev imam zanesljiva poročila, da	vstaja	pojema. Vstaši nimajo več enotnega vodstva,	A
Pokrajina izgublja barve. Iz tal	vstaja	noč, višja rase in višja se razprostira, da	A
Vsako jutro mu jih naročam, ko z zaspanim licem	vstaja	izza Ljubljanskega gradu.Toda ni zaspano, bolj	A
Ne moreš misliti, kako se je izpremenil. Prvi	vstaja,	zadnji hodi spat, nič več ne popiva in čisto	A
Predrami se in se zave, da ni umrl. Počasi	vstaja	in se ozira naokrog.Še sedaj ne more dognati	A
siknil: »Tako je; kdor pri psih spava, z bolhami	vstaja!	Na Peruna, če ni res!«	A
da se v njem nekaj ziblje in podira, a spet	vstaja	in se upira. »Nisem,« je ponovil boječe in s	A
trak megle. Iz doline ob vodi na obzorju že	vstaja	zeleni hrib, dobrovoljen, nabrit, zguban očak	A
zagrne kašljajoče nasprotnike. Lovrek počasi	vstaja.	Z očmi, solznimi od moke, jeze in prestane sramote	A
raztrgane ostanke bodeče žice, pada in spet	vstaja,	sili dalje, dalje.Smer se mu zdi prava, na dobro	A
pritiska svojo deco na prsi - in čuti, kako	vstaja	z njih usodna teža, ki mu je doslej kalila radost	A
občuti človek ob vročem, soparnem dnevu, ko	vstaja	tam nekje siv oblak. ”Nikoli nisem videl	A
dežujejo razbeljene kaplje, padajo v prah in prah	vstaja	in polni usta in oči in ušesa, seda na lica	A
Pogledal je proti oknu. ”Zarja	vstaja,	že mežika iz goste megle, že pozdravlja!“	A
je srepo strmel v nebo in zdelo se mu je, da	vstaja	iznad hribov in holmov gosta senca; da vstaja	A
vstaja iznad hribov in holmov gosta senca; da	vstaja	polagoma, počasi, zmerom višje ter pije zvezde	A
se boje ...“ Pa ni povedal, kaj se giblje, kdo	vstaja,	kdo je sovražnik, ki se boji ...Vedel ni tega	A
dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki	vstaja,	vstati ne more.Kolikor je dolin in kotlin po	A
samo na izhodu so valovi posrebreni - luna	vstaja.	O kako veličastno je tó!	A
tistega poslednjega opojnega vonja ni bilo, ki	vstaja	iz krivečih se, umirajočih listov. Dvoje	A
bolezni, igra se vedoma z lepo mislijo, kako	vstaja,	hodi svobodno pod velikim nebom, ozira se za	A
čas se ni hotela ozreti, kakor bi se bala, da	vstaja	za njó pod vsakim korakom nekaj neznanega in	A
omračile, ko je pogledal proti oknu ter zapazil, da	vstaja	izza vrta medla svetloba.In tam na vrtu, prav	A
šume, hiti in kliče vranca. Beži, beži, pada,	vstaja	in znova kliče spehan svojega zvestega tovariša	A
Glej, kaj je tam? V daljni dalji	vstaja	polumesec ... Ho, izpod polumeseca raste šuma	A
nekam v neznano. Nekam v sivo meglo, iz katerega	vstaja	brezkončno veliko, sivorjavo oko!Anica je zatrepetal	A
si mi naredila!« je zajecljal in čutil, da mu	vstaja	v roke srdito in jezno in nemirno. »Lovača,	A
Sredi v mokri vetrovini hodi on sam, vpada in	vstaja	v mrtvi in prazni pesmi: angelos ventos terrae	A
dolžnost, da obvestimo Vaše Veličanstvo, kako	vstaja	raste kakor ogenj in se širi po vsej grofiji	A
doumel, kakor sem jaz? Ali ne bo vstal, ali ne	vstaja	že?Pa bo z glavo sunil v kamen!«	A
sebi na pomoč. To je bila prva in zadnja ženska	vstaja,	o kateri pričajo listi zgodovine naše.Kakor	A
se je uprl gologlavi polk, in sedaj je obča	vstaja	po mestu.« »Kako je s prošti in kanoniki?« vpraša	A
do kongresa v Ljubljani. Ko je bila bruhnila	vstaja	v kraljestvu obeh Sicilij, se je sešel kongres	A
Izvrstno se je posrečilo vse! Družba	vstaja,	da bi se odpravila k »supeju«.Gospodične in	A
res je.« »Sv. pomočnica Ivana, ki vedno znova	vstaja	tak′ zarana!« je razburjeno vzkliknil Franc	A
oltarje starih malikov, zarja lepega, novega dne	vstaja.	« Slebè je molčal, nejevoljen je bil	A
Skoro da! A te bajke so umljive; vsa priroda	vstaja	zdaj, vse duhti in cvete ‒ in ptički stavijo	A
Kaj je vse to?« Tako premišljuje in	vstaja	počasi s trdega, mrzlega ležišča.Čudno se mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani