vilo (1.799)

tudi bolan in obupan, čeprav si je zgradil belo	vilo	sredi visokih dreves, z rondeli dišečih vrtnic	A
v gozd? Jaz na vašem mestu bi si napravila	vilo	visoko gori, kje v gorovju, sredi jelk in skal	A
med parnáške postopače in teto imenuje pevsko	vilo!	Otroci smo si hišice gradili, za kratek čas	A
in od mrtvih zanjo vstane. Vendar za dobro	vilo	jo spozna ‒ otrok razsodnost svojega srca.	A
\/ Tam je tiste hišice obšel in obkrožil	vilo	po klancu, ki je bil ujet med dvema zidovoma	A
ga skrivajo ciprese, je pomislil. Na park in	vilo	pa se je spuščala zdaj sivkasta zavesa nizkih	A
spoštljivo zbranost v tišini, ki je ovijala	vilo,	medtem ko je vel skozi tišino usoden hlad?Bil	A
da gresta po poti, ki pelje mimo vrta s tisto	vilo	sredi cipres. Kar samogibno preprosto so bili	A
terasah okoli in okoli jezera v znamenje zmage nad	vilo	sredi temnih cipres!V znamenju zmage ljubezni	A
je včeraj popoldne molčala ob zidku nad tisto	vilo.	A odpodil je hudobno meglo, ki se je hotela splaziti	A
ne spodbujati ne spraševati, zato je opazoval	vilo.	Bila je tam, na levo, in velika je bila, a on	A
glavo za tisti sporazumni porog pred nesrečno	vilo.	In v njunem poljubu se je vila naenkrat razblinila	A
nevarnost, da izgubi smisel za svilo, za palače, za	vilo	na gričku, za povorke s cvetjem in muziko, ki	A
Tako pa mi je šele med potjo, tik pred njihovo	vilo,	rekla: Veste, gospod Erdman, mi mislimo o vas	A
aretirali. Neko jutro ga bosta pred njegovo	vilo	v Mozartstrasse pričakala dva gestapovca in	A
cesarski grad doktor Lenart Pistor. Oblastno se je	vilo	pero za kapo, levo roko je držal na roču svetlega	A
naprosil mladega kočijaža, naj odpelje v belo	vilo	na koncu ulice vrečo najboljše pšenične moke	A
najboljše pšenične moke. Odpeljal jo je pred belo	vilo	na koncu ulice in ravno, ko je prišla zala gospodična	A
jutrišnji dan.« Storili so, kot je velela in v belo	vilo	na koncu ulice se je zavlekla noč.Lajoš je obležal	A
zdravila vse svoje premoženje, prodala je tudi belo	vilo	na koncu ulice, a njen obraz se je kljub vsemu	A
In zakaj si zidal ‒ ti ciganska figa!	Vilo	sem si napravil tam v Veliki vasi! povzdigne	A
tam v Veliki vasi! povzdigne oni. Veliko	vilo.	Široko vilo.	A
Veliko vilo. Široko	vilo.	Visoko vilo.	A
Široko vilo. Visoko	vilo.	Strašno vilo.	A
Visoko vilo. Strašno	vilo.	No! pljune Halgato.	A
mesta, Pavlica se je ponašal z dvonadstropno	vilo	v najuglednejšem primestnem naselju, Zobar je	A
naklepih, uspehih, spodrkljajih, o vsem pač, kar je	vilo	k tlem in hkrati držalo pokonci človeka v tedanjem	A
le tri leta na njegovem mestu, pa bi si kupil	vilo	kje v bližini mesta.« Gozdar se je popolnoma	A
A še vedno je videl poleg sebe posestrimo	vilo,	ki je postala mahoma podobna Danici: po stasu	A
začel graditi ob ulici Dobrega kredita lastno	vilo,	se je živo spomnil svojega prvega honorarja	A
zdaj, ko stavi ob ulici Dobrega kredita lastno	vilo.	Ljubljanski zvon, 1914	A
kakor se spodobi za olikanca. - Pokaži mi svojo	vilo!	« Hudournik jo je vedel do bajte.	A
zidovje, sklad na skladu, stolp ob stolpu, se je	vilo	na sever in na jug, tonilo tu v morju, se popenjalo	A
odpeli gugalnico od terebint in ga odnesli v	vilo.	Vendàr ni šel v spalnico.	A
»Vrnil se je!« Hitro je odšel z vrta v	vilo.	Pred vrati je že čakal Iztok.	A
lepa je, gospod ‒ poslala list semkaj v tvojo	vilo.	In moral sem ga izvabiti sužnju ‒ danes ga je	A
peristilu počakam.« Epafrodit je odšel po vrtu v	vilo,	Iztok se je vrnil v sobo. »Skrb je v tvojih	A
hlev gospoda, pri katerem bivaš! Bogat je in	vilo	ima.Slovit je po vsem Bizancu!«	A
je suženj zapahnil vrata, je Epafrodit šel v	vilo,	omotal glavo z gorko, volneno ruto, zavil telo	A
poišči ladjo in se pripelji v Atene. Za mojo	vilo	veš.Tam me čakaj.	A
čislam, zato sem te klical. Ali kupiš od mene	vilo,	pristanišče, vrt, skratka vse, razen mene.Jaz	A
prejasnemu gospodu! Ker se preselim sam v	vilo,	katero sem kupil pred letom od tebe, te prosim	A
svilo! Pravdo naperi zoper mene, da zapleniš	vilo	in zlato!Prijetni bi bili moji vrtovi, da bi	A
Brez uspeha. Vrnili so se v	vilo,	pretaknili vse kote, pregledali kleti in shrambe	A
nekoliko spokoriš, hahaha! Sedaj pošlji še po	vilo!	Vem, da boš!	A
vsemogočnega despota.« »Preiskali so skladišča in	vilo.	« »Zakopal je v zemljo!«	A
čakal, kdaj se pojavijo palatinci ter zasežejo	vilo	in njega odženo v ječo. Minil je teden, nikogar	A
besed, brez sandal so se gibale črne sence v	vilo	in iz nje preko vrta v pristan ter se takisto	A
luči, z neslišnimi, bosimi koraki vračale v	vilo.	Upognjene in sključene so se nizale sence po	A
brez misli. Leglo je nekaj težkega na vso	vilo,	na vrt, na pristanišče.Vse je čakalo nekaj velikega	A
se vtaknila carska ovaduha, ki stražita mojo	vilo?	« »Pred vestibulom svetnika Joanesa sedita in	A
rada bi se preselila v kakšno novo, moderno	vilo.	« »Ne boš je našla, preveč možnosti je.«	A
pa je pobral konec svoje štrene: »In kakšno	vilo	je imel tisti direktor!Bela vila, ampak res	A
obraz z rokama in nežno teló se je krčilo in	vilo	od silnega ihtenja.	A
stopale tenke noge in mlado belo telo se je	vilo,	je trepetalo. »Odkod je prišel vrag	A
skrivljenim hrbtom; pol plašno in pol gosposko se je	vilo	mlado belo telo. Sklonil se je globoko	A
okroglo glavo, na oči. In mehko belo telo se je	vilo,	mehke bele tačice so zamahovale plašno in se	A
svetila velika cesta, kakor črna procesija se je	vilo	skozi vas in še onostran vasi so se pomikale	A
zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je	vilo	par svetlopšeničnih kodrov, sinje oči so naglas	A
težko mreno vso mladost, tako da se je mukoma	vilo	hrepenenje proti meglenemu soncu?... Bojim	A
postelji je ležalo mlado telo, nelepo in grbavo, in	vilo	se je in je trepetalo, prsi so ječale... Od tedaj	A
Oče je bil umolknil. Šumelo je, kakor da bi se	vilo,	napadalo in branilo četvero rok.Nató je zaropotalo	A
In resnično, -- prav tiste dni so prodajali	vilo	Bukićevo, -- imenitno vilo, kakršne ni več na	A
dni so prodajali vilo Bukićevo, -- imenitno	vilo,	kakršne ni več na svetu.Postavil jo je bil Bukić	A
oči in iztegnila je belo ročico. ”Kupi mi to	vilo,	oj Pera!“ ”Bog váruj!	A
Jaz nimam denarja, Lejla!“ ”Kupi mi to	vilo!	“ ”Podaril sem ti bil sinoči zlat pas, haljo	A
“ ”Imej jo sam, zapestnico, -- a meni kupi	vilo!	“ ”Ali svetlih uhanov z biseri iz Indije?	A
svetlih uhanov z biseri iz Indije?“ ”Kupi mi	vilo,	oj Pera!“ ”Lejla, Bog je dal človeku samó	A
Lejla je lomila s svojim možem jadac za Bukićevo	vilo.	-- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -	A
same. Planila je bila na zofo; tam je drgetalo,	vilo	se ter se metalo vse drobno telo. ”Dušo imej	A
izpodkopana ter da se . / . / stran 283 . / je	vilo	in križalo pod njo in krog nje brez števila	A
zardeval takrat, ali ni moje srce vpilo, se	vilo	vso noč ječé in trepetaje, ko je lažnivi razum	A
je njegovo srce tako ukazalo in reklo, se je	vilo	od bolečine. Iz gledališča sta se napotila	A
iznenada treščilo vanje in komaj da se je še perče	vilo	v črnem dimu ...“ Ozrl sem se malo vstran, ker	A
nestrpno pričakoval. Dvoje globokih črt se je	vilo	izpod udrtih, brezbarvnih oči globoko dol v	A
življenje bo čudovito pod soncem! Sezidal ti bom	vilo	tam kje pod Rožnikom, ali če ti je ljubše -	A
ljudje in tudi ne v hlevih. Midva bova imela	vilo	po mojih mislih, in celo v tej vili ne bova	A
glavi je imela sivo čepico, izpod katere se je	vilo	par premočenih kodrov preko čela prav do neprespanih	A
kakor pluje preslepljeni ribar za vabečo povodno	vilo	v smrtonosni vrtinec, tako se je vdal Bogomir	A
na drugih straneh je prihitelo na dan ter se	vilo	po deskah. »Potopili se bomo!«	A
telesne, ali zaradi tega, ker se mu je tudi srce	vilo	v mukah.Odnesli so ga vkreber.	A
»Dobra mi je bila. Kadar me je najbolj	vilo	za obutev ali za obleko, mi je vselej rad lepo	A
pojdem prej.« Svobodnjaka Brezovška je hudo	vilo.	Ondan se je polakomnil srnjakov in zajcev, po	A
pozno popoldne stopil z malo tesnim srcem v	vilo	in dobil hišnika samega, razodel mu je ta vljudno	A
pritekla. Po daljšem pomenku je začel Petrovič	vilo	izpraševati, kdo je in od kod.Ona mu je pa velela	A
mislil, ali ta reč ga je tudi malo skrbela. V	vilo	se je tako zaveroval, da bi mu bila ostala ljubša	A
paseš kozo za Gmajnico. Pa si nemara že videl	vilo	Škrlatico?« »Hm,« je odvrnil Kekec, »nisem je	A
Njega se boj, Tinkara! A pred	vilo	Škrlatico ti ni treba imeti strahu.« Tinka se	A
kuhinjo po vodo. Ko pa se je vrnila, je zagledala	vilo	že popolnoma zdravo.Stala je pri oknu.	A
da ji je postalo slabo. Sram jo je bilo pred	vilo,	zato je skočila s postelje in se naglo opravila	A
Potuhnili so se, pa so poklicali k vsakemu delu	vilo	Škrlatico. V svoji milosrčnosti je bila vila	A
nazaj. V duhu je videl svojo na pol dozidano	vilo	v domačem kraju.Po glavi so mu šumele različne	A
se je prav od srca smejati. ‒Oh, oh! jo je	vilo,	če se domislim, kako si zavijal usta, kadar	A
smrtjo! Hroplo, pretezalo se, krčilo prste in	vilo	in mečkalo v njih rešilni drog, potno rjuho	A
hotela midva z materjo, ampak v dobro zastraženo	vilo	nasproti mestne policije na Bleiweisovi cesti	A
dom svetega Vincenca in župnišče čez cesto,	vilo	z vrtom, ki je bila prej župnikovo in kaplanovo	A
toliko iskana, in zdaj jo srečam v gozdu kot	vilo,	ki se je spustila od Triglavskih jezer, prinašajoč	A
gospoda Lila je imel zdravnik iz glavnega mesta	vilo	in precej sveta.Lil se je tikal kot dober sosed	A
let ‒ v Aix-les-Bainsu, kjer je imel krasno	vilo	ob jezeru.Tam mi je prisegel večno ljubezen	A
zadosti špirita doma?« vprašam našo kuhinjsko	vilo.	»Popoldne pridejo znanci in bomo kuhali čaj.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani