»A poskrbite prosim, naj odide prej, kot se zjutraj zbudim, saj si ne želim, da bi mi s svojim nesmiselnim moledovanjem pokvaril še jutrišnji dan.« Storili so, kot je velela in v belo vilo na koncu ulice se je zavlekla noč. Lajoš je obležal, kot so ga bili položili in je v trenutku zaspal.