nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Gospod Vavra, poved v sobesedilu:
Kako bi zdaj gledale te oči, ki so videle čistejše veselje in slajšo bridkost - kako bi zdaj gledale v sivi mrak, kjer se uro za uro, vek za vekom vali nizkotna vsakdanjost v vsakdanjo nizkotnost? Kako bi mogel zdaj še gledati, kar mi je bilo prepreglo s sivo in težko mreno vso mladost, tako da se je mukoma vilo hrepenenje proti meglenemu soncu?...
Bojim se - in ker se bojim, se bo zgodilo čez noč, tiho, neopazno: tudi te svetle, mile podobe, ki sem jih v srcu prinesel s seboj, tudi te bo prepregel ogromni pajek s težko, sivo pajčevino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani