turški (3.553)

HERIČ Kaj ta ne zna govoriti? JETNIČARKA V	turški	vojski so mu jezik odrezali.Sliši pa dobro in	A
landsknecht VALPET, kozavi Jurij USRAIM-BEG,	turški	vojaški poveljnik Sebastijan KRELJ, pridigar	A
se mi namreč srčno smilita, ker prebivata na	turški	meji. TIFFERNUS: Vojvoda Krištof je prisluhnil	A
TRUBAR: (off) ...	Turški	divjaki so prišli, cerkev požgali ... pobijali	A
prevzvišeni ... kakor smo že naredili red na	turški	meji ... Textor slednjič dokonča misel	A
umiríla; in trum se šum, in vriš, in vrisk, se	turški	boben sliš′ in pisk, iz boja vojska cela domú	A
Neusmiljeno, vzad bolj, birič se drži, ima brki on ‒	turški	dve sablji, z adjunktom šepeče sodnikova hči	A
plahi! Čez prag na konji prirohní Gorjé! sam	turški	paša, Kervavi v roki meč vihtí, Zdaj bije ura	A
teksti.	Turški	vpadi62 , francoske vojne in okupacija,	A
gmotno škodo so od Slovencev zahtevali le še s	turški	vpadi na začetku novega veka. BILANCA DRUGEGA	A
jih dinastija skrbno čuva. Vojne z Benečani,	turški	vpadi, francoska okupacija in revolucije pretresajo	A
njem rdeče georgine in pisane astre, cinije in	turški	nageljni borijo s sušo in s soncem.Tam se ob	A
in omahnil z glavo h kolenom. Prvi je bil	turški	vojak, bogsigavedi kak beg ali kaj, ki je imel	A
Savnik pa si je ovil okrog glave brisačo ko kak	turški	turban.Bil je res pravi paša samopašni, na široko	A
ali celo izzivati z njimi. Načela vendar niso	turški	boben.Tudi se mu je zdelo, da vprašanje še ni	A
ujela huda nevihta in morali so vedriti v gorski	turški	vasi, ki so ji prizadeli mnogo strahu s tem	A
In ostroge odveži; saj ti jih ni treba. Tile	turški	konji so vsi trdi in neokretni v gobcu, razvlečeni	A
posamič gnal živinče preko planine, napadli	turški	razbojniki.No strah je iznajdljiv: v nevarnih	A
hišni omari je v davnih časih izgotovil soliden	turški	mizar in ju ozaljšal z arabeskami; Hren ju je	A
navzočnosti je bil vselej zamišljen in nem kakor	turški	hadžija, kadar premišljuje o svoji poti v Meko	A
Vanje so bili kaj umetno izrezljani polumeseci,	turški	reki in razne arabeske.»To je moja spalnica	A
belo hišo. Dalje je pravil, da se vas imenuje	Turški	Pilić, a precej pod njim za šopom hraščine leži	A
boste pisali, se bojim, da se bo vleklo kakor	turški	post, preden pride odgovor.No povedal bom drvarjem	A
Tako je sodil Janez, in jaz menim, da ima prav	turški	pregovor, ki pravi: Da se izneso vse pameti	A
zemljo. Ubojstva, katerim je bil vzrok agrarni	turški	zakon, so se vedno godila v Bosni in ne izginejo	A
so se pogovarjali o hudih časih, o zanikarni	turški	carevini in o hudem severnem stricu, otroci	A
Torej baš tisti dan!	Turški	pes je nesel orožje iz skrivališča, da ga podtakne	A
je, da je sedaj toliko zakonov v Bosni, stari	turški	so in novi avstrijski, da preko njih pravice	A
pojdem in tam si poiščem pravico. Ne vlada več	turški	sultan, ampak car čestiti.Moja uboga zemljica	A
vstaški tabor. Agilni Stojan Kovačević in nekdanji	turški	buljuk-baša Salko Forta, oba tedaj poveljnika	A
je namišljeni Turkinji, stopivši pred njo, po	turški	hohnjajoč, zašepetal: »Allahu ekber!«* ‒ pozdrav	A
marati za kaj harač davek od glave hodža	turški	duhovnik iguman samostanski predstojnik jašmak	A
ne (nikalnica) kaduna turška gospa kajma	turški	papirnat denar kaludjer menih konak vladno	A
značaj in se ne prenagliva v sodbi!« Pa je minil	turški	praznik, minil je židovski, minila je nedelja	A
‒« Bodril je Smuka. »Smuk, krucmuc,	turški	cesar!Glej svojo baburo!	A
in dragocen pouk. Tako o svojem konju, ki sam	turški	sultan nima lepšega in ga je bil dobil v dar	A
tukaj s turško kapo in turško vero in prodaja	turški	med.Mislim, da ta edini možak ne bo kvaril celokupne	A
ampak se je smejal in je zraven gledal kakor	turški	golob. Morebiti je meni škodovala govedina,	A
skale in izpod bele čepice. Za tale rdeči	turški	fes pa je na čaršiji plačal 25 dinarjev in ga	A
Petrin, ti vzemi s seboj še puško; saj imaš tisti	turški	pihalnik.« »Luka, tiho!« se je oglasilo več	A
kozarcev, a pogosto ga je preglasil klic: »Dve	turški!	« ali: »Ene vampe!	A
kradel žito iz kozolcev in živino izpred pluga, o	turški	in o laški vojski in o vojskah, ki se bodo skoro	A
In potem pripoveduje na dolgo in na široko o	turški	vojski, o laški vojski, o svojih popotovanjih	A
splahnela in vsa nagubana. Na glavi je imel	turški	fes in izpod fesa so gledali razmršeni lasje	A
dobro vedo, da pobreške utrdbe ne pregrize zlepa	turški	zob. Obramba je pripravljena in čaka, grajski	A
ne sme zapustiti odkazanega mu mesta, šele ko	turški	tabor docela utihne, črna vojska nemirna leže	A
top ne more pogoditi v polno. »Juriš!« mahne	turški	vojskovodja proti vratom. »Alah!« zahrumi njegova	A
prikaže na obzidju turban, mahnejo po njem sekire.	Turški	roji naskakujejo, vedno sveži plezajo na lestve	A
celo graničarjem, toda pred navadnim gjaurom se	turški	junak ne bo umaknil, bila bi zanj sramo ta.	A
vnovič čez mejo. To pot si je vzel na muho	turški	roparski grad Udvin. »Hej, na konje, sokoliči	A
Herbartu Turjaškem, ki uganja čudežna junaštva po	turški	zemlji.In tudi v zaledje granice je segel glas	A
»Pripravite se!« se ozre Herbart.	Turški	konjeniki obstanejo, a še preden se pripravijo	A
kot blisk po mrtvi gmajni. Naprej drve proti	turški	kuli brez besede.Šele ko se bližajo gradiču	A
lahko zgodi,« prikima Elija. * kako? ** roža ***	turški	gospod **** gradič, stolp Pridejo h gradiču	A
Žurno, žurno, Vid!« ga opominja Elija. Prvi	turški	vojniki so tu, že se pode izza zida.Elija jim	A
Ne ustrašite se roparjev, borci!«	Turški	prapori se urejajo v bojni red in se pomikajo	A
pozivajo ujete Turke, naj se brez boja vdajo.	Turški	ostanki uvidijo, da so izgubljeni, zato predajo	A
res: komaj je bil sklenjen mir, vdere močnejši	turški	korpus čez mejo. Herbart jaše s šibkim spremstvom	A
čardake ob Mrežnici, a Jurana pošlje zasledovat	turški	korpus, sam pa hiti v Karlovec, da zbere, kar	A
zadaj hrbtno krilo, ki ga že načenja Herbart.	Turški	korpus se vali proti Krki in išče ugodnega mesta	A
zastane, Krka je tu nevarna in potuhnjena, prednji	turški	prapori so zagazili v močvirje. Turjaški ugane	A
njim levi, na strani risi ... Še preden si ogleda	turški	poglavar položaj in se odloči, že udari Herbart	A
je pisal in ga ostro karal, ker je ugonobil	turški	korpus.Sultan se bo raztogotil in raztrgal mirovni	A
kristjanski prapori, so že zasidrani ob desnem bregu	turški	barjaki. Za trenutek utihne hrup, dve vojski	A
konjike s hlapci v sedlu; konjiki naj prebijejo	turški	oklep, a pešci naj se vzpno na fort.Tak je Herbartov	A
boji ... Trdovratno vztrajata na obrežjih, toda	turški	vojski poide živež in mora se umakniti v vilajet	A
dvigne Turjaški in krene s svojimi proti domu.	Turški	barjaki se vračajo v taborišča, skozi zasužnjeno	A
Herbartu malo mar, kadar je hrumel proti meji	turški	hudournik, Turjaški se je nasmehnil, se zagnal	A
bil z nama, se še spominjam, ko smo udrli nad	turški	grad Čazem s tremi topovi.Ej, tam nam ni bila	A
nasproti ubežni Vlah, češ, da bi lahko zavzeli	turški	grad Udvin, ako bi se potrudili.Nu, zakaj ne	A
ukaz, toda tedaj me ni premagal. Uderem jo pred	turški	grad Novi na Uni: ena, dve, tri, in posadka	A
toliko konjikov. S povešenimi prapori se vržemo	turški	vojski naproti ‒ in z nami je bil Bog.Po trdovratnem	A
glavnemu praporu, a s Komatina valovi močen	turški	val. »Naprej!« izvleče Herbart meč.	A
»Naprej!« izvleče Herbart meč. Zavihti se v	turški	val in v hipu zaseka široko vrzel.Turki iznenadeni	A
red. Na stranskih krilih se zganejo prednji	turški	oddelki, pripravljeni za vpad.A kristjanske	A
stare tatarščine, drugi zopet, da je to nekdanji	turški	jezik.« Srce se mi je krčilo zaradi tvoje usode	A
strehi, jutri pa bogve kje tam doli, kjer je	turški	sultan hud gospodar svojim podložnikom. Osedlal	A
veliki zvon iz šenklavškega stolpa. Zapel je	turški	boben, godba se je oglasila, vmes so cingljali	A
sedem odzvonilo, v znamenje, kako je nekdaj	turški	krvoločni pes brezuspešno naskakoval krščansko	A
odgovora. Neki čevljarček me menil, da je morda	turški	paša, ki so ga pred kratkim ujeli v hrvaški	A
zaprašenih prsih. V hipu je bilo vse prepričano, da	turški	paša ni, ker se Turki ne prekrižavajo pred krščanskimi	A
je našega gostilničarja še bolj ojačilo. »	Turški	sultan ti še nekaj pošilja, kar te bode gotovo	A
Herabart ti vlači poln koš - starikastih devic.	Turški	sultan mu je dejal: Naveličal sem se priletnega	A
zadonele so zopet trombe, in znova se je oglašal	turški	boben, v znamenje, da se ima pričeti slovesni	A
Igraš cele noči in laziš za ženskami kakor	turški	sultan.Živeti hočeš kakor tista bleda smetana	A
Najprej smo bili pri Zenti, kjer smo vzeli	turški	tabor, pobili trideset tisoč Turkov in ubili	A
Turkov in ubili še celo prvega vezirja, da je	turški	sultan prav grdo jokal za njim.Plena je bilo	A
se je pater Evstahij domislil. »Pravil je o	turški	nevarnosti, ki se je že močno bojijo v dólenjih	A
spet nima denarja za vojsko in prti še večji	turški	davek!« »Predaleč si od piskra, da bi vedel	A
Da, naše dólenje dežele naj zvesto plačujejo	turški	davek in se bojujejo same, če se morejo in kakor	A
kar je slišal spotoma. »Cesar nas terja za	turški	davek, zbrati ga moramo.« »Saj so ga tlačani	A
Opat je čez čas znižal glas in povedal: »Za	turški	davek nas spet terjajo.« »Saj smo ga že plačali	A
ponosna. »O, vesel bi bil, če bi vedel, da ste ob	turški	nevarnosti res na Turjaku,« mu je ušlo. Zardela	A
XXXIII. O bližajoči se	turški	nevarnosti je že vsa dežela védela toliko, da	A
opat Egidij mu je spotoma tudi že dopovedal, da	turški	strah res ni več prazna beseda. »Nemara je pa	A
privezali na hlod, obakraj so se ustopili po trije	turški	hudiči in so me premlatili od palca na nogi	A
polovili in odgnali. Tako nisem več grajski, prej	turški.	Ne gradu, Turkom sem ušel, opatova kriva palica	A
renčal še huje. »Bom le videl, kateri smrček	turški	bo šel dalje, dokler mi bo v parkljih tale sora	A
»Trlep nam je velel, naj pazimo, da je tale	turški	kristijan ne potegne spet med Turke,« se je	A
le Trlep. Skrbelo ga je, kod se bo razlival	turški	val in ali se bodo stiški menihi naposled le	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani