In čim se prikaže na obzidju turban, mahnejo po njem sekire. Turški roji naskakujejo, vedno sveži plezajo na lestve, prezirajoči smrt, kajti Azijati so neustrašni, pogum jim ne vpade, posebno ne pred kristjansko rajo; morda pred huzarji, tuintam se umaknejo celo graničarjem, toda pred navadnim gjaurom se turški junak ne bo umaknil, bila bi zanj sramo ta. Ali tudi gjaur se ne vda neverniku, niti za hip ne odneha črnovojnik v obrambi na visokem obzidju, četudi ga suva skoro v brado Turčin z dolgo puško, kajti predobro ve, da bo razčetverjen, ako podleže, ali pa ga čaka večno robstvo, ako se vda.