nova beseda iz Slovenije

tišina (2.708)


Pljuskanje vode v kopalnici.      Tišina.      Jošt Soteški pride. 7. PRIZOR Jošt Soteški  A
Mi pa komaj čakamo, da gremo nazaj. LOJZE:      Tišina.      Dedal pokaže s prstom proti vratom.   A
Pokašljevanje. Potem      tišina.      HUTTER: Statika.   A
leseno coklo in z vso močjo tolče ob steno.      Tišina.     Nazadnje buta s preklopnim pogradom ob steno  A
2.      Tišina.     Vrata se odprejo in pramen svetlobe pade na pograd  A
Nobenega odmeva. Gluha      tišina.      TRETJE DEJANJE   A
pred časom ... da se ti vrti od ... MAREK:      Tišina.      VSI: Tišina.   A
MAREK: Tišina. VSI:      Tišina.      3.   A
Izklopi tisti prekleti gramofon.      Tišina.      Pogovarjali se bomo.  A
DEDAL: Nič. Kratka      tišina.      BLAŽENKA: Ti ljudje so brez vsake mere  A
Dedal odide. Nekaj časa      tišina.      VASILKA: Pravzaprav ...   A
veste, tam je, najprej, čisto zjutraj, taka      tišina,      da samega sebe pozabiš ... potem pa steče življenje  A
Habilis se budi iz zamaknjenosti.      Tišina.      NELA: Zdaj bom v to tišino nekaj rekla  A
sodno medicino, ne pa za arheologijo. Dolga      tišina.      HABILIS (z ledenim glasom): Kakšno sodno  A
pripadnik augsburške veroizpovedi? Kratka      tišina      v dvorani. TRUBAR: Da.   A
Sedi in piše.      Tišina.     Z ulice se sliši nabijanje po lesu.   A
Gregor izklopi gramofon.      Tišina.      MILKA: Klement.   A
Boš bruhal?      Tišina.      KLEMENT: Ti si bled.   A
Na kozlanje mi gre. . / . / stran 157 . /      Tišina.      KLEMENT: Bil sem na robu samomora.  A
Vsak hip bo eksplodiralo. V prostoru      tišina,      zunaj zares vse več ptičjega vrišča. KLEMENT  A
Ne moreš se vsem smejati.      Tišina.      MILKA: Pa sme biti, ta tvoj cvet v polju  A
Odide. . / . / stran 165 . / Nekaj časa      tišina.      ALBERT: Kaj je zdaj to?   A
in čista stena. Tam je sveta in groze polna      tišina      podzemskih brezen, tam se združita pogum mladega  A
gladke, strmo viseče proti temnemu prepadu.      Tišina.      MILKA: Ljubim te, Klement.  A
Ignac odide. Kratka      tišina.      MILKA: Se pravi, da je to kar trajna oblika  A
Izgubil sem v temi ... pipo ... je zelo draga.      Tišina.      SONJA: Kaj vam je, ljudje božji, sedite  A
in Plesalec sedeta. . / . / stran 187 . /      Tišina.      Sonja vstane in natoči kozarce. SONJA: Plesa  A
SONJA: Plesa še ni konec. Spet      tišina.      ALBERT vstane, stopi proti Klementu  A
tam srkne iz kozarca. Ko se hrup poleže, mučna      tišina.      PROFESOR: Morda bi še kolega ...   A
SONJA: Prijateljsko besedo.      Tišina.      PROFESOR kakor da rešuje zadrego, govori  A
hip spet kri zalila obraz, potem pač ...      Tišina.     Med vrati se pojavi Milka.   A
ta trop nima kaj iskati tam, kjer sta mir in      tišina.     Tam je za samotne.  A
Zakaj ...      Tišina.     Vsi nepremični.   A
nebo. MILKA: Letela sem in bila je strašna      tišina.     Narava je ležala vse naokrog razmetana brez smisla  A
dvignejo v nebo in vzletijo kot ptiči.      Tišina.      MILKA: Kmalu se bodo začela predavanja  A
Sonja od časa do časa vtakne v usta keks.      Tišina      kar nekaj časa traja.Vstopi Ignac s časopisom  A
SONJA: Pristavila bom čaj.      Tišina.      MILKA: Lipove cvetove smo sami nabrali  A
devetdeset odstotna možnost, da omahne.      Tišina.      Milka se z obema rokama prime za čelo.   A
Glasba medtem poneha.      Tišina,      potem se oglasi samotno jutranje ptičje petje  A
bo tekla ti kri med čisto vodo! Najprej      tišina,      potem zapoje Nežica glasno, objestno.   A
Ob steni sedi Ženska z lutko. Ta      tišina,      ki jo prekinjajo osamljeni zvoki klavirja, kar  A
Izginejo. Spet      tišina      in zvoki klavirja, šum dežja.Potem krik.   A
SIMON: Neeeee!      Tišina.     V dvorano priteče Ljubica.  A
Vsa vrata so odprta. Spet      tišina.     Od strani pride Volodja.  A
(sune Ljubico v celico in stopi za njo).      Tišina.     V ozadju vstaja Simon s postelje.   A
stoli, nekateri prevrženi, potrgane slike.      Tišina.     Vsi stojijo.  A
VOLODJA: Hej! Spet      tišina.     Bolničar priteče.   A
Poslušaj, doktor ... pst . .. slišiš, kakšna lepa      tišina      je tu .. . še oni tam zgoraj v jarku je nehal  A
JOŽEF: Čisto malo, ravno toliko, da zaspi.      Tišina.      JOŽEF: Francl, saj nisi slabe volje.  A
JOŽEF: Da, Franc.      Tišina.      FRANC: Tako gre ta stvar.   A
sfukanem svetu pa bo še sploh kdaj dežural?      Tišina.      JOŽEF vzame daljnogled in gre proti oknu  A
Saj sem vedel, da ti bo pasalo. Daljša      tišina.     Jožef si oddihuje in z negotovostjo čaka, kaj  A
Nina, nana. Nekaj časa      tišina,      potem se Jožef vzpne na komolce. JOŽEF  A
Jožef spet leže. . / . / stran 239 . /      Tišina.     Spet se vzpne na komolce.   A
od mesta, glavo je imel tam pod oblaki.      Tišina.      FRANC: Pa ti nič ni storil?   A
JOŽEF: Lahko bi ji tudi pokazal izkaznico.      Tišina.      JOŽEF: Po mojem ne more spati.   A
FRANC: To bo, ja.      Tišina.      FRANC: Franci ...   A
JOŽEF: Nekaj že.      Tišina.      FRANC: Najprej en ogromen Godotov zajec  A
JOŽEF: Ne še dovolj, Franc, ne še dovolj.      Tišina.      FRANC: Malo sva se zapletla, se mi zdi  A
Niti besede, sem rekel. Ta mir, ta      tišina,      ta negibni videz.V resnici pa je ta hip kak  A
Lajnar.      Tišina.      FRANC: To ni fair.   A
JOŽEF: Ni.      Tišina.      JOŽEF: Saj ne gre za to, da bi bila zadnja  A
bilo jutro ... potem bi jaz zjutraj šel.      Tišina.      Franc odloži daljnogled in zagrne zavese.   A
Po vsem, kar sva skupaj preživela.      Tišina.      FRANC: Si dobro premislil?   A
si položi daljnogled na kolena. Nekaj časa      tišina.     Zasliši se ženska arija.  A
Nerodno je za potovanje.      Tišina.      JOŽEF: Brez čeljusti je, boli pa mene  A
popravi vrv in se udobneje namesti, zapre oči.      Tišina.     Nenadoma se odprejo vrata.  A
iz vrvi, da bi priskočil na pomoč. Nastane      tišina.      FRANC: Tovarišica, vi ste me udarili po  A
FRANC: Česa več tudi vreden nisi.      Tišina.      FRANC: Jožef, povej mi, ali bo še kdaj  A
Človek se naglo in visoko dvigne.      Tišina.      FRANC: Dlje ko premišljujem, bolj sem  A
JOŽEF: Ti sezujem še levi škorenj?      Tišina.      FRANC: Ne.  A
Spet šumi postelje, ko ona znova leže, kratka      tišina,      nato se spet oglasi, še vedno tiho, tolažeče  A
ko pa je nemogoče razvajena! (Neprijetna      tišina.     ) ON: Pridi, Špelca, fino zelenjavno juho  A
nasproti, kakor dih lahno zamrmran napev, slišna      tišina      tik pred polnočjo. ONA (s svojim notranjim  A
finale, boleč in skrivnosten, nato globoka      tišina.     Vanjo kakor naravna katastrofa udari hrupno pijansko  A
to, ne rezni zrak, ni hlad le, ni tema in ne      tišina,      kar vliva v moje prsi čut sladak; to moč je  A
139 . / Pred mano brezkončna praznota,      tišina,      temà naokrog, za mano pa v sončni svetlobi  A
4. SLOVO 37 HLAPČON 38 NEMANIČ 39 ZDAJ 41      TIŠINA      43 PARADA RDEČEGA NIČA 45 GRANITNA DUŠA 49 VRATOLOM  A
z vsakim dihom manj. . / . / stran 43 . /      TIŠINA      Tvoje srce je tako mrtvo, da usta izustijo  A
stran 21 . / Gospa Jesenska trudna ovenelost,      tišina      logov in dobrav ‒ globoko v duši osamelost,  A
neslišen. Pravi, da ljubi tišino, da je prav      tišina      njen odmev. Potem ji odgovarjam.  A
spregovorili s pogledi. Ampak je učinkovito;      tišina      ima svoje zvočne odtenke.Potem molčiva.  A
so hiše sanjale bele. Svet je objela mehka      tišina.      Mati me je za roko prijela lahno beseda ji je  A
plata, junijski nočni veter moj rolo. Na ulici      tišina      za bogove. Par dni poprej sem slišal klice sove  A
Sivo nebo mojega srca.      Tišina.     Tišina.   A
Tišina.      Tišina.      O mrtva je moja sestra, mrtva, mrtva.   A
Jutri, čez teden, čez leto mogoče odplavam.      Tišina.      Moje sanje se zibljejo kakor pijane od mesečine  A
jaz pa grem, grem, človek rdeči. Povsod je      tišina:      na polju, na nebu, v oblakih, le jaz bežim,  A
Skozi bela vrata stopim. V mojem srcu      tišina.      Celzij 0( Ravnodušnost s smrtjo.   A
Mrzla cev. Ravnodušna      tišina.      Ne boj se ječe.   A
Zame je to sveta misel. Molčeča      tišina      je kakor žalost. Nisem več žalosten, ker ne  A
saj ni smrti O, saj ni smrti, ni smrti! Samó      tišina      je pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu  A
Tema.      Tišina      bolesti. V dalji okno svetló.   A
pogrebno. . / . / stran 34 . / V MESU lesa buči      tišina.      Smolnato sveža poženem med kolobarji oranžnega  A
23 . / PRISLUHNIMO JI VENDAR Zadušljiva      tišina      je prekrila pokrajino. Pobelila je naše misli  A
bila polna otroškega hrušča, vladala grobna      tišina.     Oče je dobil hudo pljučnico in visel več časa  A
odkorakal proti Banjšicam k bolnici. Blagodejna      tišina      je vladala v prej tako živahni hiši, Na ognjišču  A
pridi malo, tu smo čisto dobre volje!« Majhna      tišina;      potem odgovor, rezek in nasajen: »Povej  A
pena je črnikasta od strojnega olja. Potem je      tišina      nad vsem, samo Micin stroj drdra ob odprtem  A
bila temna postava na mizi, je bila še večja      tišina      vse naokoli.In ključ se je vrtel in v uri je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA