Tvoj hlad presiha jezera, sramoti ponosne gore, tvoja bleda sapa ruši mostove, vali valove nore; kjer včeraj vrelo je goreče sonce tvojih sanj, zdaj trese se prezebli piš srca, ki ga je z vsakim dihom manj.
TIŠINA Tvoje srce je tako mrtvo, da usta izustijo vse, kar jim pride na usta ‒ Tvoje laži bi bile tako žalostne, če ne bi bile tako boleče ‒