tišina (501-600)

Vidi,« je zašumelo tiho med ženskami, grobna	tišina	je nastala v izbi, da je bilo čuti le prasket	A
Ljudje z živino so odšli. Zopet je zavladala	tišina	nad Kanalom. Bandel in Karnel pa sta sedla ob	A
pod streho. V množici pred hišo je zavladala	tišina.	Samo en glas je bilo čuti.	A
Čuti jih je bilo, kako škripljejo, tolika	tišina	je ležala v ljudeh okoli.Kmetje so mladega moža	A
Skoraj besen je: »Udari že!« Nekakšna strašna	tišina	se zgosti ob njem.Zdaj je dahnil vetrič.	A
pravimo dnevni sobi s pečjo, je nastala mučna	tišina.	Le velika stenska ura na storže je presunljivo	A
odprla zavesa, je v razredu nastala nebeška	tišina.	Vsi smo se z velikim pričakovanjem zazrli v majhno	A
še dlje, tam pa je samo neskončno nebo, večna	tišina,	samotna prostost... KADITI	A
Kličem in iščem na robu gozda: vsepovsod gluha	tišina.	Moledujem Lisko, naj se mi oglasi vsaj s kratkim	A
ustaviti: »Zdaj pa naj v koči zavladata mir in	tišina!	« sem jim rekel. »Drugače boste jutri preveč	A
kontesa besedico »mlad« še posebej poudarila.	Tišina	je bila, da bi se bila čula igla, če bi padla	A
vso kongresno ljubljansko družbo. Nastala je	tišina	v sobi.Deloma zategadelj, ker se je epizoda	A
čarobno sijala. Tudi meni se je vsilila nočna	tišina	v dušo, in pričel sem - moliti.Nikdar se ne	A
roditelji!« Po groznem tem napadu je nastala taka	tišina	med zbranimi, da se ni čulo drugega nego tu	A
Od vej je kapalo. Vladala je samotna	tišina,	katero je tu in tam premotilo ostro svedranje	A
sam tu sedel. Po daljnem gozdu pa vlada nočna	tišina!	Filip stiska krčevito dlani k obrazu, zdaj in	A
ko se je spustil po ledu v gosto meglo. Nočna	tišina	vplivala je na strasti v njem, da so se vsaj	A
in vsega je bilo konec. Spokojna nedeljska	tišina	in zvonovi bližnje molitvene utice so preplavili	A
ušesa. Okrog velike ograde je nastala gluha	tišina.	Sček, šček, šček!	A
glasovih še manj, ko je bila vsenaokrog gluha	tišina.	Jasnookega je zares zaskrbelo.	A
on kaj rekel, in tako je nekaj sekund vladala	tišina.	»Zakaj mi niste precej tačas povedali vsega	A
in po zaraščenih vrhovih je bila zopet tista	tišina,	ki vlada v mrzlih zimskih nočeh In luna je sama	A
pozdravljal na desno in levo znance v prvih sobah.	Tišina	je nastala v obeh in čula so se le polglasna	A
bilo bolj pekoče nego prvo. Kratka, a mučna	tišina	je bila nastala. Deklica se je bila prva obrnila	A
Sprva je vladala nekoliko minut ona sitna	tišina,	katera nastopi vselej, ako se snidejo v tesni	A
tudi že odpre duri in stopi na hodnik. Kratka	tišina	zavlada v sobi; ostala dva čujeta le, kako odhaja	A
klepetanje - za take nesramne dopise?« Kratka	tišina	nastane, toda predolga, da bi Pavel vedno gledal	A
iznenadeni in prestrašeni narazen. Kratka, tesna	tišina	je nastala; dekle je zrlo srpo in kakor brez	A
licu in list ji je padel iz rok. Dolga, tesna	tišina	je nastala in Vinko se je ni upal končati.S	A
dragostjo takšnega miru! To stanje vam je soparna	tišina	pred nevihto; in želite si vihre, grozne vojske	A
Neža, obstali pri materini postelji in mrtvaška	tišina	je presunila mater in hčeri. »Jera, da se ne	A
»Kako je na Jegalah?« Hotela je, da bi se	tišina	pretrgala in da bi se v hiši razvezal pogovor	A
izgovorivši je mirno v Gospodu zaspal.« Smrtna	tišina	je nastala po teh besedah v sobi. Vsem so tekle	A
grozno temoto. Po vsej prirodi je vladala smrtna	tišina.	Niti sove niti druge nočne ptice ni bilo več	A
Potem je Mirko zopet moj!« Skrivnostna	tišina	je nastala v sobi po teh strašnih besedah.Kakor	A
kakor nočna tatova, proti Gradišču. Prelepa	tišina	je kraljevala nad spečo zemljo.Le listje in	A
počivalo v taboru, kar ni odšlo na plen. Mrtva	tišina	je vladala med spečimi vojaki.Le včasih je tu	A
ter je pozno v noči končala boj s sovražnikom.	Tišina	je zavladala daleč naokrog.Proti polnoči je	A
lastno življenje za svojega Mirka!« Smrtna	tišina	je nastala po teh odločnih, nepričakovanih besedah	A
da je stražil po hodnikih in mostovžu. Mrtva	tišina	je kraljevala v starem zidovju sultanove palače	A
spominu po licu. V sobi nastane skrivnostna	tišina.	Vse zre sedaj nepremično v tujko, radovedno pričakujo	A
prestrigel s škarjami ... Nato še glasnejša	tišina,	kot mrtvaška sled, ki zdrsi v dalj ... S KATJO	A
riba se ji ni upirala, mah je ni prepredel,	tišina	je ni zmogla uglasiti.Objela me je v pasu in	A
... Ko se v ožgano travo uležem, me čista	tišina	objame ... Ko se potopim v morsko srce, me bela	A
Kaj je v kačah?	Tišina?	Moč?	A
To je bil ves odgovor. Zopet molk in	tišina.	»Jože, pij, pa daj naprej!«	A
poslušala. Toda glas je utihnil hipoma, in globoka	tišina	je spet zavladala krog in krog.‒ »Kekec, o,	A
skalovjem se je svetlikal večni sneg. Mrtva	tišina	je ležala po vsem gorovju.Le od nekod je prihajalo	A
grdi!« Mož je zaprl duri in nastala je globoka	tišina.	V sobici je bilo tako temno, da Kekec ni videl	A
sonce, ki se je smejalo z modrega neba. Smrtna	tišina	je vladala med divjim skalovjem.Slišalo se je	A
Bila je sama v sobi. Globoka	tišina	je vladala krog in krog.Čulo se je samo pritajeno	A
nič več ni slišala Kekčevega glasu. Globoka	tišina	je ležala po gorskem svetu.Vrhovi orjaških snežnikov	A
pokrivali tudi široka, smolnata debla. Gluha	tišina	se je razprostirala nad gozdom.Slišale so se	A
A žive stvari ni bilo širom okrog. Mrtvaška	tišina	je ležala nad divjo sotesko, samo gorski potok	A
dolgim plaščem in se je obrnil k zidu. Smrtna	tišina	je vladala po samotni koči.Čulo se je samo prasketan	A
takrat, ko so utihnili zvonovi in je objela mrtva	tišina	zagorski svet.Niti pogledal ni več na veselo	A
dvigale tam visoko nad črnimi lesovi. Globoka	tišina	je zavladala okrog in to tišino je motilo le	A
prostranem, jasnem nebu in hipoma je legla mrtva	tišina	na samotno gorovje in slišalo se ni več niti	A
visoko v jasno nebo. Vseokrog je molčala mrtva	tišina	‒ po planotici, po snežišču in med strmim skalovjem	A
/ . / stran 118 . / Vsenaokrog je vladala	tišina	‒ po gladkih pečinah, po zmrznjenih snežiščih	A
pod strmim Špikom. Potem pa je vladala zopet	tišina,	mrtva tišina ‒ in Kekec je skoraj slišal utripanje	A
Špikom. Potem pa je vladala zopet tišina, mrtva	tišina	‒ in Kekec je skoraj slišal utripanje svojega	A
visokem nebu. Po zagorskem svetu je vladala	tišina	in to tišino je motil le Pehtin volk, ki je	A
gor do skalnatega pobočja pod Akom. Smrtna	tišina	se je razpredala po gorskem svetu in slišal	A
otroci so se preganjali zunaj nekje na cesti.	Tišina	se je razpredala po izbi in to tišino je motilo	A
voliča, ki je nekaj bolehal in pohrkaval v hlevu.	Tišina	je ležala po vsej izbi, in to tišino je motil	A
Toda od nikoder se niso oglasile ovce. Smrtna	tišina	se je razprostirala po širni strmini, in niti	A
ki se je spenjalo vedno više na visoko nebo.	Tišina	je vladala vse okrog po zagorskem svetu, in	A
skalah orjaške Mojstrovke in divjega Jalovca.	Tišina	se je razprezala po vsem prostranem zagorskem	A
je vzfrfotal nad njunima glavama mimo koče.	Tišina	se je razpredala krog in krog, tako globoka	A
se je razpredala krog in krog, tako globoka	tišina,	da sta razločno slišala utripanje lastnih src	A
je utihnilo zunaj strašno rjovenje in globoka	tišina	je spet zavladala po goljavi. Tedaj pa je tlesknil	A
zaloputnil z vrati. V sobi je nastala mučna	tišina.	Micka se je zbala, da jo bodo oče ošteli.	A
rekel: »Za konspiracijo skrbim, ti jo pa rušiš.	Tišina	mora biti, jaz sem komandant.« Pregovarjal sem	A
dekle na samotni kmetiji, kjer je vsenaokrog	tišina,	dekle pa čaka in čaka, da bo prišel njen fant	A
Ne kaditi! Stroga	tišina!	«Včasih zaslišiš borca: »Vrag in tišina, naj	A
Stroga tišina!« Včasih zaslišiš borca: »Vrag in	tišina,	naj vrag vzame vse skupaj!Če kaj pride, se bomo	A
medveda, da bi renčal. Vse naokrog je mrtvaška	tišina.	Samo sneg pada, pada.	A
Dominiku pred noge. Za trenotek je nastala grobna	tišina,	tak vtisk je napravilo Jurjevo dejanje na zbrano	A
plemstvom je zavladalo strmenje. Nastala je	tišina.	Čim je bil razkrit veliki altar, so se tudi	A
/ . / stran 176 . / nutkov v cerkvi smrtna	tišina,	kateri je hitro sledil silen hrup. »To so laži	A
neverjetno se jima je tudi zdelo, da bi vladala taka	tišina	v kraju, ki so ga sovražniki že zavzeli. Ta	A
boš še bridko kesala.« V sobi je zavladala	tišina.	Slišalo se je samozadušeno Polončino ihtenje	A
eden pisarjev vizitatorjevih. Zavladala je	tišina,	ko je vstal prior Markvard in zbranim menihom	A
od njega zadoščenja.« V dvorani je zavladala	tišina.	Vsi so bili zaglobljeni v svoje misli in nihče	A
milijoni zvezd. Krajino je pokrival sneg in	tišina,	ki jo je zmotilo redkokdaj lajanje priklenjenega	A
vplivalo najneugodneje, je bila tista hladna, mirna	tišina,	ki je ležala med vsemi stenami z zrakom vred	A
smeh in samo skakanje, a zdaj ta neskončna	tišina.	Nenaravno ... strašno nenaravno!	A
pohištvo. Okno je odprto; zunaj je črna tema,	tišina	in dež.Na vznožju njegove postelje sedi Helena	A
Potegnil sem ročico zaganjalke.	Tišina.	Še enkrat.	A
Dolg poljub.	Tišina.	Fantje iz ansambla Petra J. Gabrovca poprimejo	A
počilo. Vse se odvija v hrupu, vendar je v meni	tišina.	V zvokih od zunaj ni pesmi, ni ritma, ni melodije	A
dvoje škripajočih železnih vrat. Mrzel veter in	tišina.	Prav tako na slabo razsvetljeni cesti, ki se	A
mešala z zaudarjanjem iz odtočnih jaškov. Gluha	tišina.	In tema kot v rogu.	A
- Pst! je zasikal. -	Tišina!	Zdaj bo stran dvainpetdeset.	A
sekire. Na bojišču nenadoma zavlada smrtna	tišina,	samo umirajoči in hudo ranjeni stokajo.Sovražni	A
bogu. Za trenutek je v kleti zavladala globoka	tišina,	skoraj odsotnost, ki smo jo otroci in fantje	A
vladala v kleti za nepredirnimi šipami prav gluha	tišina.	Domneval sem, da Lado najbrž počiva ali da je	A
šepet, ki ga je poznal iz zelene piramide. »	Tišina,	brat Asmon, nihče tega ne sme slišati, nihče	A
da so na črno ujete ribe največje. Zdaj pa	tišina.	« Odplazi se nižje.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani