tajnik (3.389)

kolikor vem, že v Trstu, ko je bil Bonomov	tajnik.	Škofov zaupnik.	A
duhovnik Matija KLOMBNER, deželni pisar in	tajnik	deželnega sodišča Paul WIENER, kanonik	A
pocuka za rokav. ŽENSKA: Bil je v Rimu ...	tajnik	... pravijo, da ga čaka kardinalski klobuk.	A
božje in svetnikov, o nauku o vicah .. . Toda	tajnik,	gospod Angelo Massarelli, mi ni mogel dati odgovora	A
ŽUPAN: Stojte, rodoljubi! Kdo bo	tajnik?	NOTAR pred durmi: Pa naj bo učitelj Šviligoj	A
postavi oboje pred Kokalja): Prosim, gospod	tajnik.	KOKALJ (potreplja Pepco po hrbtu in jo koj	A
Čisto navaden pisar je. MENTEJ Morebiti je pa	tajnik	kakšnega društva? PEPCA Ne vem, če je.	A
PEPCA Ne vem, če je. Ampak,	tajnik	društva prisklednikov bi bil prav lahko.Povsod	A
dragoceno delo zaradi pričevalske vloge avtorja. Kot	tajnik	Friderika III. Avstrijskega, vladarja slovenskih	A
pisati Leifu anamneze in diagnoze. Tolmač in	tajnik	glavnega zdravnika jetnika.To ni bila nikakršna	A
vodil bo trgovino in lahko postane tudi občinski	tajnik.	»Zakaj bi pa ne bil tajnik, saj ima vendar šest	A
postane tudi občinski tajnik. »Zakaj bi pa ne bil	tajnik,	saj ima vendar šest realk.« In tako bo lahko	A
nad besedo, ki jo je nehote izgovoril, kajti	tajnik	je ni izgovoril, tajnik je rekel, da so nekaj	A
nehote izgovoril, kajti tajnik je ni izgovoril,	tajnik	je rekel, da so nekaj videli leteti nad Istro	A
- Tako pravijo, reče	tajnik,	že od pepelnice se govori, v Istri so jih videli	A
kdo je bila tista oseba in kako je živela.	Tajnik	stopi nekaj korakov naprej in vpraša, ali bo	A
ve s čim vsem. Knezoškof sede na posteljo,	tajnik	mu prinese kavo, seveda jo polije.Spet ste polili	A
čipke, nikoli več ne bodo takšne, kot so bile.	Tajnik	vidi njegov obup, knezoškof se mu skoraj malo	A
/ stran 36 . / zadaj za hrbtom, kjer stoji	tajnik	s šopom papirjev, tam so same skrbi, same težave	A
deželah, vsa ta neumna reč, od katere se gorečni	tajnik	ne more posloviti.A težave niso samo zadaj,	A
Jožef Poljanec, tudi sam bogat posestnik, reče	tajnik,	niste ga hoteli sprejeti, član kmetijske družbe	A
član kmetijske družbe, ugleden gospod je, reče	tajnik,	pravi, da bo stal pred vrati, dokler ga ne sprejmete	A
Mogoče bi ga vseeno morali sprejeti, reče	tajnik,	pomagal je z lesom v Gornjem gradu.Za božjo	A
knezoškofov opravek? Izgubil je ženo, reče	tajnik,	zdaj se boji, da se bo izgubila še hči, ime	A
obiskovalce iz Istre. Čez Vodnjan so leteli, reče	tajnik,	videli pa so jih pri Svetem Roku.Škofa zdaj	A
utapljala? Nemirna je bila že nekaj noči, reče	tajnik	z resnim obrazom, potem je topotalo po pobočjih	A
se trese, videti je, da bo potreboval pomoč,	tajnik	gre k omari, da bi mu z vodo razredčil prašek	A
Tudi vi tako mislite, verjamete to? Verjame,	tajnik	verjame, da so prišli hudiči v mirno deželo	A
tem? Tolikšna predrznost je od zlodja, reče	tajnik,	konj je poplesaval pod njim kot ponorel, on	A
kakor kakšna praznoverna baba. Nič čudnega, da	tajnik	verjame, še zmeraj je veliko zmešnjave na svetu	A
stvar, se mu zdi, ta stvar je vendar jasna.	Tajnik	položi kozarec s praškom na mizo in se umakne	A
Ni nihče pojedel praprotnega semena?	Tajnik	užaljeno molči, nič več ne bo rekel.Ne razumite	A
letih, tudi že v letih, pontifex maximus. Tale	tajnik	v vse to verjame, to je knezoškof prepričan	A
bil? Toda tukajšnje ljudstvo in spoštovani	tajnik	skupaj z njim bi že, lahko nehali s svojimi	A
Obrisati si mora solze od smeha, naj mu gospod	tajnik	oprosti, ampak vsega je nekoliko preveč.Knezoškof	A
utapljale svinje, reče, veste, kaj to pomeni?	Tajnik	molči, odločil se je molčati, a ve, dobro ve	A
več, kot je primerno. . / . / stran 41 . /	Tajnik	je povesil pogled, skupaj sta odšla v sprejemno	A
- Najprej kelmorajnske romarje, je rekel	tajnik.	Seveda, tega se je že zjutraj bal.	A
že vstopijo, je rekel knezoškof, kaj čakamo?	Tajnik	je odprl vrata in vstopil je velik človek v	A
hotel vedeti, kaj bo z duhovno oskrbo teh ljudi?	Tajnik	je pojasnil, da bo z romarji župnik Janez Demšar	A
Mihael Kumerdej je zabučal neko Marijino pesem,	tajnik	ga je prekinil, knezoškof je pomislil: res ni	A
pomislil: res ni muzikaličen. Blagoslov, je rekel	tajnik.	Seveda, je rekel knezoškof.	A
še brati, toda vedel je, da bo kavo nerodni	tajnik	zlil po njem, zato bo raje čaj. Res je, da bo	A
se mu je, da okrog te beline in čistosti hodi	tajnik	z vrčem črne kave v rokah in tista črna tekočina	A
Premraženega Jožefa Poljanca je skušal škofov	tajnik	z lepimi besedami prepričati, naj se vrne domov	A
tlak pred palačo, dokler ga škof ne sprejme.	Tajnik	je zakrilil z rokami, kaj si vendar misli človek	A
Ampak to je moja hči, zavpije Poljanec, da se	tajnik	v zadregi ozira okrog sebe, ne knezoškof in	A
ozira okrog sebe, ne knezoškof in ne njegov	tajnik	nimata hčere, da bi to razumela, blatne ceste	A
prenočišča, nevestni ljudje, vojna s Prusi.	Tajnik	se je obrnil in stekel pred vpijočim človekom	A
ugovarjati: stvar je bila zapisana, zapisal jo je	tajnik	svetega Huga. Tobija je bil zadovoljen, zmagosla	A
do velikih nepravilnosti, o katerih pa škofov	tajnik	Jožefu Poljancu ne more razlagati.Poleg tega	A
tolikšna kakor v glavi Jožefa Poljanca. Škofov	tajnik	je razumel, kaj pomeni ječanje stola na tenkih	A
tudi onega, ki ga je iskala, doktorja Manlija.	Tajnik	avstrijskega mogotca Urha Eizingerja je Manlij	A
bil namreč sodnika s svojim obiskom mogočni	tajnik	celjskega grofa doktor Lenart Pistor. »Kar ste	A
odločili možje. Dolgo ni bilo odgovora, grofov	tajnik	pa je stopil k oknu in pomignil odbornikom:	A
kraljevi svetovalec; on, Lenart, pa ponižni	tajnik	zasebnega grofa.Na noben način se to ne sme	A
mestnimi vrati prijeli kot ogleduha in kako ga je	tajnik	grofa Urha, doktor Lenart, preiskoval in mu	A
Cahej in odstavi kozarec. »Ne še!« popravi	tajnik,	»črt je le devet.«Oni je trdil svoje, ta svoje	A
ravno takšen in nič slabši kakor celjskega grofa	tajnik	Lenart, o katerem vi vedno pravite, da je vsemogočen	A
sejah, ko se kregamo in nihče ne ve zakaj, niti	tajnik	ne, ki piše zapisnik. »Ali hočeš stensko uro	A
šviga na vse strani, pa nam je upokojeni sodni	tajnik	Kozamernik povedal tudi tole: Kazenske razprave	A
‒ Takisto so bili gospod blagajnik, gospod	tajnik,	gospodje biljeterji in gospod prižigalec električnih	A
poznate; po službenem činu je sicer le sodni	tajnik,	ali v istini je c. kr. steber ondotnega sodišča	A
namreč vodja našega sodišča, in pa kazenski	tajnik	sta bila zoper rokavice, češ predsednikova okrožnica	A
sedeli gospod Krunoslav Batič, potem občinski	tajnik	in upokojeni učitelj Podržaj, Jankov oče, in	A
je hudomušno pripomnil upokojeni učitelj in	tajnik	Podržaj. »Prosim,« ga je resno zavrnil brivec	A
Nemojte verjeti, gospodična Slavica! Gospod	tajnik	se šali, jaz niti ne morem kandidirati, ker	A
ogorčenja ni kazal brivec. »Oprosti, gospod	tajnik	in nadučitelj, take šale so nedostojne.Vsaka	A
jutro je bilo po sv. treh kraljih. Občinski	tajnik	in upokojeni nadučitelj Podržaj je stopal počasi	A
so orožniki. Pa vstopi župan: »Kaj novega,	tajnik?	« in gre po sobi gor in dol. »Lačen sem in žejen	A
in dol. »Lačen sem in žejen,« je odgovoril	tajnik.	»In pa prismoda, to si še pozabil povedati,	A
pa vprašaš, če sam bolje veš,« se je odrezal	tajnik.	To je bila uvertura.	A
kratko malo ne trpim!« »Prav imaš!« je odgovoril	tajnik.	»Ali jim naj to uradno pišem v Luče, da ne trpiš	A
sili za mojo zijalo,« je jezno kričal župan.	Tajnik	ga je začuden pogledal.»Čemu pa kričiš nad mano	A
star upokojeni šomašter in sestradan občinski	tajnik!	‒ Pa ti strahuj svojo zijalo!«	A
‒ Ali pa je vse vkupe le otročarija?	Tajnik	je enakomerno hodil svojo pot od peči do okna	A
Matuzalemovo starost doseže ‒ to lahko sam izprevidiš,	tajnik!	Zato ga pošlji na Dunaj, če zmoreš; če ne zmoreš	A
in tako le leta trati in moči; škoda zanj!«	Tajnik	je postal, potegnil si je z roko čez visoko	A
ubogi upokojeni nadučitelj in hkrati občinski	tajnik	še najzanesljivejša od vseh. Podržajev Janko	A
Tiste dni je bilo, pa je sedel v občinski pisami	tajnik	Podržaj; kadil je pipo in obračal dopis luške	A
Tačas so se po veži začuli krepki koraki.	Tajnik	jih je poznal, še pogledal ni proti durim, ko	A
bes te plentaj!« se je jezil. »Ali si videl,	tajnik,	kako svinjsko so mi nocoj namazali hišo s kravjakom	A
kravjakom?« »Dobro so jo namazali,« je rekel	tajnik,	»prav gosposko!« »Če jih dobim v roke, sakramenske	A
rohnel župan. »Ali jih ne poznaš?« se je začudil	tajnik.	»Glej, pa sem mislil, da si jih sam najel!	A
da dobi Muhobor sodnijo? Ali si občinski	tajnik	ali ne, ko tako rekoč nasprotuješ očitnim koristim	A
koristim trga?« »Župan, imej pamet!« je rekel	tajnik.	»Na tak način ne dobimo nikdar sodnije, razen	A
Se že še naveličaš plačevanja,« je pripomnil	tajnik.	»Ali res misliš, da se vam visoka gosposka usede	A
škoda zdelo črnila in papirja,« se je zakrohotal	tajnik.	»Še pisal ti bom, kar ti lahko naravnost povem	A
škrjančevi.« »V hudi revščini so,« je rekel	tajnik,	»če bom jaz sovaruh, jaz se bom potegnil zanje	A
ali je ona zadovoljna s tabo?«i je vprašal	tajnik.	»Ona, ona?	A
vidi, seje pa ne, ki je v gostilni! ‒ Vidiš,	tajnik,	ti bi ji lahko to dopovedal, tebi bo več verjela	A
In še Julka ... pa kaj bi pravil! Daj, daj,	tajnik,	če le moreš!Pa adijo!«	A
nanesel, da je baš tisti čas, ko sta se župan in	tajnik	po svoje tako posvetovala, županja bila pri	A
da ji moža! Dvesto kron imam letne plače kot	tajnik.	Za tako malo denarja preveč zahtevajo službe	A
Naprej je šel župan. »Ali si pokonci,	tajnik?	Nič se ne ustraši!	A
resnico, pravi vzrok ... Kak obraz bo neki delal	tajnik!	Kar tako mimogrede bi mu omenil:	A
imogrede bi mu omenil: . / . / stran 112 . / »Ti,	tajnik,	kaj sem hotel reči ‒ ali si že slišal: Moja	A
Župan se je oddahnil.	Tajnik	pa je zaškrtal z zobmi. »Tista mrcina, ki mi	A
«	Tajnik	je zmignil z ramami. »Izvedeti sta hotela od	A
« je govorilo iz župana in hripav je bil.	Tajnik	je skozi okno gledal in naprej pravil: »Sam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani