nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ampak to je moja hči, zavpije Poljanec, da se tajnik v zadregi ozira okrog sebe, ne knezoškof in ne njegov tajnik nimata hčere, da bi to razumela, blatne ceste, dež, nesnažna prenočišča, nevestni ljudje, vojna s Prusi. Tajnik se je obrnil in stekel pred vpijočim človekom nazaj v škofijo, tovorniki, ki so nehali valiti polne sode v klet in prazne iz njega, so Poljancu dali piti traminca in ga odpeljali s seboj v gostilno Kolovrat, nedaleč od škofije, knezoškof je odgrnil zaveso in si oddahnil, ker Poljanca ni bilo več pod oknom, pamet ga je srečala.
V Kolovratu je bučalo od smeha, petja in klicev, gostje so topotaliz nogami in tolkli z vrči po mizah, da je vino veselo pljuskalo čez robove, tukaj so imeli drugačno predstavo od one v škofijski palači.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani