tajnik (101-200)

ve! Le toliko je gotovo, sam se ni!« je rekel	tajnik.	»Zdaj pa grem.	A
je svojo Čopko in šla sta tja. Sprejel ju je	tajnik	prijazen in vesel.Z lica se mu je bralo ugodno	A
ne utegnem. Razen če bi dobil tajnika, da bi	tajnik	pisal čestitke oziroma sožalnice, kakršne se	A
pergament s podpisom Justinijana. In ko se je	tajnik	vrnil, je oznanil, da siplje Epafrodit v areno	A
poslušal trgovsko pismo, ki mu ga bere silenciarij (	tajnik)	.Ko je evnuh končal, je segel v železno skrinjico	A
»Silenciarij, vzemi in preberi!«	Tajnik	je odpečatil pismo ki je bilo naslovljeno na	A
naslovljeno na Upravdo. »Mogočni despot ‒«	Tajnik	je utihnil, roka se mu je tresla.Justinijan	A
srca. »Mogoče pa ne,« je rekla, »saj ti je	tajnik	obljubil.« »Tajnik, tajnik ...	A
ne,« je rekla, »saj ti je tajnik obljubil.« »	Tajnik,	tajnik ...On nič manj ne piska!«	A
rekla, »saj ti je tajnik obljubil.« »Tajnik,	tajnik	...On nič manj ne piska!«	A
je pripregla, četudi bolj medlo. "Saj ti je	tajnik	obljubil." "On ne piska nič manj!" je skoraj	A
da so bili govori. Govor je imel direktor, pa	tajnik	občine, pa predsednik občine in še predsednik	A
drugi gospodje, kakor n. pr. gospod Škilec,	tajnik	”dobrodelnega društva“.V ozadju vrta je oder	A
ko pride nenadoma njegova svetlost, ministrov	tajnik,	ter vpraša: ”Kdo pa je on, a?“Anastasius von	A
”Pridi malo sem, Grajžar!“	Tajnik	je izpraznil urno svoj kozarec, stopil je k	A
naš učitelj!“ je razlagal župan. ”In to je moj	tajnik!	“ Tajnik je takoj prisedel.	A
”In to je moj tajnik!“	Tajnik	je takoj prisedel.Kačur mu je pogledal natanko	A
inteligenca v tem blagoslovljenem kraju!“ je hitel	tajnik,	pomežiknil je Kačurju in je narahlo pomignil	A
Inteligenca se pravi po slovensko: občinski	tajnik;	zato ker se pri njem začenja; pri advokatu se	A
prerekala!“ Takoj za Kačurjem je stopil na ulice	tajnik.	”Gospod učitelj!	A
mizi ter se poklonil. ”Karel Grajžar, občinski	tajnik!	“ ”Kaj?“ se je začudil Ferjan.	A
sonce greje!“ ”Sonce?“ je privzdignil obrvi	tajnik.	”Jaz ga še nikoli nisem videl!“	A
pokimal molče; prav tako molče je odkimal dolgi	tajnik.	Če je šel Kačur po ulicah, so ga pozdravljali	A
Smejal se je, da se mu je svetil ves obraz.	Tajnik	se je pačil v kotu, gladil si je dolgo, ozko	A
s stola. ”Parlez‐vous français?“ je prašal	tajnik	in si je gladil brado. ”Kaj si dejal?“	A
Samotorec?“ ”Župan bi rad bil!“ se je oglasil	tajnik	iz kota. ”Ampak le zapomnita si obadva, vi	A
in bilo mu je kakor v grdih, groznih sanjah.	Tajnik	je prihitel za njim z dolgimi koraki, potegnil	A
Ne izpustim vas!“ ”Kaj?“ se je začudil	tajnik	in je vzdignil obrvi visoko.”O čem da bi kaj	A
Saj ste svobodni!“ Videl je v mraku, da je	tajnik	čudno nakremžil obraz. ”Das sind Dinge, über	A
Lahko noč, gospod!“ Dolgi	tajnik	je izginil v noč. Kačur se je vrnil domov	A
- Kje pa je tisti pajek? Kje pa je	tajnik,	tisti, ki ve, kdo je kovaču preklal glavo?-	A
družbi. Tam so bili: župan iz Blatnega dola, in	tajnik,	ki je govoril po nemško, in oberbajtar Samotorec	A
Pred cerkvijo je bil oznanil in razglasil vaški	tajnik,	da pride prihodnjo sredo komisija in da naj	A
Vstopila sta v Tolmin. Prav tedaj je ta	tajnik	zapisal na oknu volčanskega župnišča v svoje	A
Potem nikoli nič več ... Višjega dijakona	tajnik	Bernardinus de Puppis si je potegnil z roko	A
trije Locatellijevi, ki je bil notar. Dijakonov	tajnik	je slonel ob levi in pogledoval žalostno proti	A
/ »Tolminski vikar,« je zaklical dijakonov	tajnik	in mu stopil nasproti.Vajen je bil glasnikovega	A
dramil vikar, »ker ti grajam greh!« Dijakonov	tajnik	je glasno vzdihnil.Vsa miza je posluhnila.	A
je potuhnil pri samem glavarju!« Dijakonov	tajnik	pa je našel še tisti čas, preden so odhajali	A
ko je ostal sam v cerkvi, je stopil dijakonov	tajnik	k njemu, se mu poklonil in mu podal dijakonovo	A
boš pokoren in ne prideš v Čedad,« je tolmačil	tajnik	... * Vikar Janez je slišal vso noč nekak šum	A
Sodnik je zbledel.	Tajnik	mu je namignil in zašepetal nekaj.»Jezus, kako	A
Člani so bili grof Wildenstein, svetnik Lindl in	tajnik	pl. Ehrberg. Častno jih je spremljal tolminski	A
noči mu podgane in miši ne oglodajo kosti!	Tajnik	Gregorij, sestavi zapisnik in popiši tujca!	A
prècej zaspi. Vendar tem marnejši je nadvikarij	tajnik.	Sestavi obširni zapisnik in mojo osebo vestno	A
pripovedovali po vsem mestu, da je ruski državni	tajnik	solze pretakal na kongresu in da sta se z Metternichom	A
nejevoljno Groga. »In četo spremlja gospod Vernazz,	tajnik	in slovenski tolmač gospoda maršala Marmonta	A
ste vendar zdaj?« vpraša radovedno. »Jaz sem	tajnik	maršala Marmonta,« odgovori ta samosvestno in	A
mu je neka lisičja poteza na ustnah. »Ah,	tajnik	pri njegovi ekscelenci,« vzklikne hitro in se	A
vedite, Vernazz!« »Kakor ukazujete, gospod	tajnik!	« pritrdi krčmar in odide iz sobe. Zunaj pred	A
ti bom dobro besedo, pa bo! Kaj sem zastonj	tajnik	maršalov?In glej ga, oderuha, prva njegova beseda	A
prisedel je krčmar k njemu. »Dovolite, gospod	tajnik,	« reče mu, »da ostanem malo pri vas!Dolgo se	A
tistih par frankov; veste li?« »Oh, gospod	tajnik,	ta malenkost,« reče naglo krčmar; a takoj se	A
gospod Medved, danes nikakor ne,« prestriže mu	tajnik	besedo; »vi sami veste, da ni varno potovati	A
povedal?« kriči divje. »Tiho, tiho, gospod	tajnik,	utegnil bi vas kdo poslušati!« reče krčmar mirno	A
povem vam lahko: Basaj sam mi je pravil!«	Tajnik	je prebledel. »Kaj, Basaj!	A
njenega lumparskega očeta, starega Rakovca!«	Tajnik	je bil bled od jeze in strahu.Ta vražji krčmar	A
bilo videti, in Medved jim je odšel streč.	Tajnik	je z zelenkastim obrazom obsedel pri mizi; še	A
Kakega pol streljaja od Medvedove krčme srečal je	tajnik	tudi že dva francoska oficirja in nekoliko vojaških	A
Boissac, »torej za stražo so vas nastavili, gospod	tajnik!	Naj bi nam bili vendar nekoliko vojakov poslali	A
ponoči vendar ne smemo dalje po Grabnu!« reče	tajnik.	»Ali se bojite?« nasmehne se kapitan; »pa storiti	A
tudi Baselli bil je istih misli kakor njegov	tajnik.	Poudarjal je posebno, da francoska vlada vendar	A
navzdol in potem v stran gor proti Samoglavu.	Tajnik	je bil tako prestrašen, da je brezvoljno in	A
Ali veš, kaj je to, da si moj ‒ moj!«	Tajnik	ni odgovoril besedice; vrtelo se mu je v glavi	A
Za trenutek postalo je zopet vse tiho v kolu;	tajnik	pa je plaho zrl po divjih, očrnjenih obrazih	A
pogledal v prednjo sobo, kjer je sedel okrajni	tajnik.	»Ne tako glasno, gospod Bolè!« dejal je potem	A
prisedel v drugo sobo k mizi, kjer sta se okrajni	tajnik	in poveljnik finančne straže še živo razgovarjala	A
obenem noge zastale. »To je volk!« vzkliknil je	tajnik	Koren, ki je stal pred Meglo. Le-ta je silno	A
svojih lovskih dogodkih, na spodnjem koncu pa je	tajnik	Koren zabaval sosede s svojimi starimi študentovskimi	A
pustno nedeljo zvečer. Tudi nocoj si je bil	tajnik	Koren izposodil črne hlače od Megle in tudi	A
nekoliko pisarjev iz Borja in njim na čelu občinski	tajnik	Koren, sedeli so okrog sodčka piva ter peli	A
imenitnega, pridružil sem se knezu in bil sem mu	tajnik	in blagajnik. Nesumnjivo dospeva v Belučistan	A
predsedniško poročilo in če je končano, prosim, da nam	tajnik	poda svoje, blagajnik in načelnik svoje poročilo	A
Košir, pri drugi mizi je pa uradoval še stari	tajnik	in na vse skupaj nekam zviška gledal.Od časa	A
Vprašal sem jih, zakaj prihajata na odbor bivši	tajnik	in bivši župan. »Ja, tu in tam se nekateri obračajo	A
smo se obrnili na odbor, sta bivši župan in	tajnik	vprašala, če smeta deliti moko, ki je bila v	A
Ker so hoteli končati, so prešli na razno.	Tajnik	je dvignil roko in dejal: »Včeraj je prišel	A
pogledal. Župan je dvignil roko in dejal, da naj	tajnik	pokliče cerkovnika Matijo in ga posvari, da	A
Tavčarja, da je bilo kaj. Bil je občespoštovan	tajnik	liberalne posojilnice in ugleden član okrajnega	A
Kar uživa, ko leta po raznih shodih. Menda je	tajnik	Socialistične zveze.Pa Milka, ki je v šoli za	A
naposled vprašal vizitator, medtem ko je njegov	tajnik	že spravljal svoje zapiske. Sedaj je	A
misli, ki jo je hotel izraziti prej na glas.	Tajnik	vstane in gre iz posvetovalnice v občinsko pisarno	A
njej tropa zelenkastih in trepetajočih zvezd.	Tajnik	je dolg, suh, nosi zalisce in pod nosom rahle	A
«	Tajnik	se opre z rokami ob okno in nagne glavo daleč	A
Došli dopisi niso takoj vpisani.«	Tajnik	se podpre s komolci in položi dlani na ušesa	A
ostane pri tem, mi ni mogoče z njim delati.«	Tajnik	hiti po prstih od okna, prime polahko vrata	A
posvetovalnice in več glasov ga kliče: »Gospod	tajnik!	« Za hip premišlja, z roko si popravi lase in	A
drugič, prenesem laglje.« . / . / stran 197 . /	Tajnik	se vrača nazaj, gre naglo in trdno skozi prva	A
Čestitam vam!« »Hvala,« se oglasi	tajnik	hripavo in sede.Nov val krvi mu plane v glavo	A
toplim vetrom naprej. . / . / stran 198 . /	Tajnik	ugaša luči v posvetovalnici, gre s papirji v	A
Jaz, veš, sem bil prej tukaj,« prične kazati	tajnik,	govoreč počasi in meneč, da je tisto, kar bo	A
Ali kar čutimo tukaj znotraj?«	Tajnik	se prime za prsi in gleda z iskrečimi očmi.	A
Spomladi, spomladi ... kako je?« »Oprosti,« govori	tajnik,	dolg je, bled, upognjen in brezkrvne ustne se	A
krčmo stopiva na polič ali dva!« »Ne,« pravi	tajnik,	»nočoj bi ne mogel piti.Skrbi me, ne razumem	A
pridržuje, potem izpusti in se zasmeje za njim.	Tajnik	se gubi ob hišah, dolg, upognjen, negotovih	A
»Kaj ti je?«	Tajnik	molči.Čez nekaj časa se spomni župana in reče	A
REZA TEGA NE RAZUME I. Gledališki	tajnik	je bil poročen.To ga pa ni oviralo, da bi ne	A
komentar. . / . / stran 86 . / Potem pove	tajnik	najnovejši dovtip, ki je po navadi precej pikanten	A
urad vsak dan zjutraj okoli osme ure. Občinski	tajnik,	dolgi in suhi gospod Žebrač, je sedel takrat	A
na stežaj in počakal, da je pokimal za mizo	tajnik	in rekel: »Dobro jutro, gospod župan.« Ko se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani