skali (919)

MARTIN Ko smo zadnjič grabili steljo pri Slevi	skali,	je prišel tudi Ferjan k nam postopat. LENČKA	A
praviš, da je sedela Marija tam nad vodo, na óni	skali.	Kaj je takrat mislila?	A
zazeblo v kri in mozeg ... Potem pa ni bilo na	skali	ničesar več in doli v tolmunu je zašumelo.	A
prihrumi nad mirno gladino, trpko spoznanje valove	skali.	Slike se iste ozro v globočino, toda drugačno	A
pot življenja Bog ti trôsi cvete, nikdar ne	skali	ljúbeznih oči! Iz duše mi najgloblje, vse zavzete	A
Vitovčeva smrt Zapaljena je bela vas, na sivi	skali	grad osvójen. Seljakov jok, vojnikov glas okrog	A
V temo štrli nad reko skala, v temo kipi na	skali	grad. Dvorane grajske razsvetljene iz reke dna	A
sreče ti, jaz ‒ obstreljenega goloba, ki nem na	skali	krvavi. Prijateljem O bratje moji, kaj nas	A
mu vije, šumenje valov na ušesa mu bije, ob	skali	na bregu se voda pení. Al strah, al te groza	A
sedel, takole je deklici pel: Če voda v potoku	skali	se kedaj, gotovo izbira si drugo tedaj. Studenček	A
pa pijejo vodo, nič ne zapravijo. Vodica se	skali,	se rib′cam žalost st′ri, potem se jim srce hladi	A
Mangrtom curek, ki je lezel počasi navzdol po strmi	skali	kakor srebrna žilica v termometru. In sapa ga	A
prikukala kakor smrček martinčka iz luknje v	skali.	Seveda sem jo odgnal, misel, iz navade po obrambi	A
nepopustljiv bel oklep, ki drži telo priklenjeno k beli	skali	valobrana.Ko da so skriti v žegi snopi mogočnih	A
in prikuka kakor smrček martinčka iz luknje v	skali.	Odženeš jo seveda, iz samogibne navade po obrambi	A
ponarejeni nemoči. »Čakaj,« je rekel in pokleknil k	skali.	»Ne, ne!«	A
Odkazala mu je s plosko dlanjo prostor ob sebi na	skali.	»Bova mórala kmalu nazaj,« je nato rekla in	A
»Kakó?« In spet pojoč glas, ki	skali	mir.In zdaj se bodo pokazale radovedne oči na	A
odprtin na desno. Spodaj, pod tistimi okni v živi	skali,	pa je prepad z modro vodo na dnu.Ob vhodih v	A
na krmilu, in predor, ki sledi predoru v živi	skali.	Ves čas gladek asfalt in zzzzzz-bzikanje koles	A
sveta podoba iz porcelana v vdolbini v živi	skali,	nekaj korakov bolj stran pa zidek z ograjo in	A
ker je še prihajala svetloba skozi line v živi	skali	na levo.Ni imel rad teme.	A
je daleč od doma, da je ujet v predor v živi	skali	visoko nad jezerom.In zavedel se je, da je v	A
delavci, ki so dolbli tiste kilometre rovov	skali	v trebuh, se niso prav nič zabavali, in če ne	A
hiša stiska k strmemu pobočju kakor gnezdo k	skali,	podnjo pa je zasneženo polje, ki se v mesečini	A
snega. Nemška smrt, ki se je bila umaknila k	skali	v pobočju, se je z laškim pribočnikom počasi	A
odgovoril Temnikar in se še bolj pritisnil k	skali.	- Zdaj pa ne smem pasti.	A
in vstal. Hitro se je pognal proti veliki	skali,	ki je štrlela iz navpičnih sten in je bila res	A
In mahnil bom po zveri, ne po človeku!... Pri	skali	si je izbral prostor.Takoj je steptal sneg okrog	A
preplavil telo. Zajel je sapo, se stisnil k	skali	in čakal. Prikazal se je četrti, Temnikar	A
Naslednji teden so prišli delavci s krampi, v	skali	nad kozolcem so lomili kamenje.Jakob se je spet	A
znašla se je pri Vladimirju. Sedela sta na	skali	ob morju, na silno divjem otoku.Za Vladimirjem	A
Ozrla se je. Na	skali	je stal Albin v črni obleki, z razkuštranimi	A
pokazal s puško proti pologu: »Ptica je na	skali.	Čaplja.«	A
in se začel po trebuhu plaziti navzgor proti	skali.	Pred sabo je potiskal puško, gledal ptico, ki	A
kadet je šel kakor srna. Mama je obstala na	skali	nad hišo.Na Spodnji Travni se je kadet še enkrat	A
Toda daleč ni prišla. Opešala je že na	skali	nad hišo.Vrnila se je z Modrijanom, se ustavila	A
Stopili smo čez potok. Samo za hip smo obstali na	skali	nad hišo, da bi se po stari kmečki navadi še	A
grmovje nad cesto. Podzemljič pa je stal na	skali,	tik nad globokim tolmunom, mahal z rokami in	A
že oglašala. Podzemljič je še vedno stal na	skali	nad tolmunom, mahal z rokami in kriče priganjal	A
Najdù je vesel. Najdù sedi na rjavi, kipeči	skali.	Neda, živo dekle, se mu stiska na prsi	A
ni prišlo, kako bo živel. Zdaj pa je sedel na	skali,	ki jo je kot otrok tolikokrat gledal iz doline	A
je majil za piščali - in pastir je sedel na	skali	in žvižgal: zapodil je razposajenega junca z	A
oblečena zabredla k njemu. Otroci so stali na	skali:	starejši so nemo strmeli, mlajši so glasno jokali	A
bregu reke navpično dvigala iz globoke vode. Na	skali	je razkoračeno stal Matic zraven kupa okroglih	A
skočita s poti in se začneta naglo vzpenjati k	skali,	kjer je videti v zaklonu Sovo in Toneta.	A
Povsod je bilo lepo, najlepše pa na visoki	skali	nad izvirom.Tista skala je bila moj prestol	A
prikaže nov, še bolj skrivnosten prizor. Na	skali	sedi nedopovedljivo lepo mlado dekle.»Po obličju	A
milosti med mrzlimi ljudmi. Jaz sem reka v	skali,	ptič v vodi, je rekel.To so si razložili kot	A
prepad? Ujel se bo na vejo, ki bo brstela v	skali.	Ga daviti, klati, mu srce trgati iz telesa?	A
same ukazale: pojdi in sezidaj nam hram, na	skali	ga sezidaj, ne na pesku... in da bi od tod svetile	A
Včasih, ko je stal na stolpu ob bazenu, na	skali	ob morju, ko je drobno fantovsko trepetajoče	A
nikakršnega pota, nobene steze, skala je ležala na	skali	in Tonček je po vseh štirih lezel čez skalovje	A
jezero. Skoro dve uri sva sedela na ploščati	skali	in gledala po dolenjskih in po štajerskih gorah	A
prepadu je treščilo. Truplo se je ustavilo ob	skali,	ki se je dvigala ob reki.Vojak se ni zganil	A
dni . / . / stran 28 . / pena naših dni na	skali	sled že tisoč let v kamnu bel in večni cvet	A
sled že tisoč let v kamnu bel in večni cvet ob	skali	val in vetrov glas za valom pot in končni čas	A
vendarle bila sva si . / . / stran 30 . / na	skali	bo čez mnogo let nekdo opeval beli cvet ob kamnu	A
samo odločnostjo, da se ne bo raztreščil na	skali,	temveč da bo zveslal svoje lomastenje na mehko	A
nisi stopil skozi duri, temveč skozi luknjo v	skali.	Nekaj časa sva sedela brez dela pod korom.	A
zdolaj zdi podobno pisanemu šopku, pripetemu k	skali	za okras.Dočim je Vilar včasi pogledal v razsekano	A
pritiskač je tudi naš gospodin Franjo. Ta ti	skali	vodo.« Samojlo je razdražen zakrilil z rokama	A
In Atif Sarajlija ‒ ali še sedi gori na tisti	skali?	« je vprašal. Bedni katolik je pritrknil z glavo	A
besede. Pomislite, pet takšnih hrustov visoko na	skali	s puškami, namerjenimi na nas.Z višave bi nas	A
oboroženi z našim orožjem v Medvedjem Dolu na	skali	nad drvarsko kuhinjo, od koder so s streli v	A
Nekateri so s kliki pozdravili begunce na	skali.	Gajer je prestrašen pritekel iz kolibe z revolverjem	A
handžar brije Švabo!« se je oglasil hajduk na	skali.	»Padle so čebele na medveda, otresava se, toda	A
sovražnika,« je zavpil Tunguz, da bi one na	skali	opozoril na nevarnost, ki jim preti, ako bi	A
TONČKA Sam in zapuščen je sedel Tonček na beli	skali	pod zeleno bukvo, se tresel, ihtel in si brisal	A
let stalnost. Zakon drži kakor skala: na tej	skali	da bo sezidana zgradba njegove in njene bodočnosti	A
posebno gospod profesor. Sedela sva vsak na svoji	skali,	gospod profesor je s palico brskal po produ	A
tin-tin in glejte! Če martinčka ni bilo na	skali,	je na klic pritekel izpod grušča po muho.Tudi	A
vsakega, kdor ga je prišel obiskat, povabil k	skali,	poklical martinčka: tin-tin in mu dal muho.	A
tiho splazil do skale. Martinček je bil na	skali.	Korak za korakom se je tihotapil Lisko proti	A
Prva pot k martinčku. Ni ga bilo na	skali.	Hudournik kliče: tin-tin, ponuja muho, martinčka	A
je obstal, dvignil prvo nogo in gledal. Na	skali	se je grel skrčen v pisan svitek - modras.	A
mi šine drzna misel v glavo. Zvabil sem ga k	skali,	ga tapljal po mogočnem vratu, mu dal svoj kos	A
levo in desno. Dokaj nad sabo je zagledal na	skali	lovca Kolumbeža.Mahnil jo je kar proti njemu	A
Kolumbež mu je pokazal pipo, ki je slonela ob	skali.	To je bila namreč nabita puška risanica.	A
Pustili smo konje in tekli za njo. Na, pri tisti	skali,	saj veš, sani razbite, kobila vznak v grmovju	A
boja in krvi žejnih Slovenov. Iztok je čepel na	skali	‒ okamenel.Mogočni lok je stal pokonci, najboljša	A
brazde so bile še globlje in trde kakor razpoke v	skali,	kjer jih izdolbe kaplja v stoletjih. Sklenil	A
ki ga je zasledoval že od trenutka, ko je na	skali	izprožil dlani ... »Daj mi roko!« je	A
zvonik, ki je malo dlje proč slonel ob štrleči	skali	pod hribom. Kako ljub mi je bil ta kraj daleč	A
od daleč in iz globin. Toda ko sem nekoč na	skali	zaspala in sem se iznenada zbudila, še v istem	A
gazil po visokem snegu, si krčil pot k samotni	skali	vrh Stropnice in se oziral po dolini.Ali se	A
Njegovim očem se pogosti dečkovi sprehodi k	skali	niso dali prikriti in tako ga je nekoč pričakal	A
njegov čas. Najprej se je previdno splazil k	skali	nad naseljem, da bi se razgledal.Zares, pod	A
kazali požiralniku hrbet, so odkrili na neki	skali	nejasne sledi apna in malte.Učitelj je za poskušnjo	A
se ves rdeč in zmeden še bolj stisne k svoji	skali	in natihoma preklinja okrutnega prijatelja.	A
nato pa se je s poročnikom umaknil k bližnji	skali,	odkoder je lahko spremljal delo vojakov in hkrati	A
videla v Ljubljani - kakor živ je sveti Anton, na	skali	sedi in bukve ima na kolenih; tudi izkušnjavec	A
smer -- zdaj išči pot, plezaj, vohaj! Tam na	skali	je kri z mojega lica, vohaj! Kakor je bila	A
nebu kot ognjena kača ... Al ni tam na visoki	skali	grozna pošast?Da, to je Scila, in na oni strani	A
kateri hiti v pristanišče; in Scila na visoki	skali	je le siv dim, kateri se širi in izgublja.-	A
raslo v razpoklinah. Nad izvirkom je stala na	skali	lesena kapelica in rdeči plašč Matere božje	A
zadel ob kak kamen, stresel se je kakor ladja ob	skali	ter se nagnil na stran, da so pasažirji odskakovali	A
krtine, se je paslo par ovac in ovčar je sedel na	skali	ter prepeval...Kosirniku se je zdelo, da prihaja	A
zakramentov!“ Natanko nad skrinjo je bila špranja v	skali	in v špranjo je bilo zabito poleno. ”Tam	A
sem spoznal, da se on ni vdal, ko je slonel ob	skali	z mirnim obrazom in zateklimi ustnicami ...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani