sad (2.367)

dvor in jima služil, ko sta jedla prepovedan	sad.	Bil sem priča, ko sta se skrivaj poročila.	A
je preobrnilo. To je moj Jurček, poglej ga,	sad	moje prve ljubezni. MATIČEK Matiček bom tudi	A
To bo hkrati dobro delo, ki mora roditi dober	sad.	STOPAR To prošnjo podpiram iz vsega srca in	A
Sem in tja ves potrt. Ali je to	sad	mojega truda? MARTIN Za božjo voljo, oče,	A
nazadnje je vendar žalostna resnica: edini	sad	tvojega življenja bo par otrok, v najboljšem	A
ob drevo in si želi, da bila bi mu draga zrel	sad,	ki bi mu padel v naročáj.No, lahko noč, prijatelj	A
zdaj išči, kar naj ti bi hotel. zdaj žanješ	sad	radovednosti plevke. Le dalje!	A
italijanska trta in jaz, ki nanj opiraš se, drevo. ti	sad	dajala, senco jaz hladnó. V Zaman, zaman!	A
razsula v pólje točo, vtopila čoln na morji,	sad	umorila trte. Lažnivi zvezdoglédi! vsi pojte	A
zdihuje, Bog te obvarji! Okusil zgodej sem tvoj	sad,	spoznanje! Veselja dókaj strup njegov je umoril	A
mi odpade trupla peza; v zakoni vender brani	sad	mi njeni vživáti z Bogam trdniši zaveza. Odkrila	A
si brenčéč, meníla da obéta ti cvétje	sad	duhtèč. Na cvétu si sedéla -- smehljàl	A
Na cvétu si sedéla -- smehljàl se ti je	sad;	a roka te zadéla, oh! -- padla si v prepád	A
ogledalo - gube čez in čez in temne oči. To je	sad	in drugega nič ... Ti sentimentalni, luninih	A
pa zdaj zašumi po vrheh, z ropotom zgubi se	sad	zadnji na tleh ... Ta dušeča megla se vali kot	A
vrta šel, ah, mimo vrta svojega, mnog zreli	sad	je tam visel, želeč pogleda tvojega. Šla mimo	A
že te ni nikjer ‒ jaz pa bi dal ti ves svoj	sad	... Zdaj časa ni, zdaj je večer, odšlo je sonce	A
svojega nam dajte kaj peresa, kaj takega, da bode	sad	kreposti; do zdaj še nismo videli ničesa: ni	A
ti pérje vse je vélo, Cvet zamorjen ti je in	sad.	Káj mati zate ni skerbela, Ko je prišel nevarni	A
Pomlad in zimo dan in noč. Da jaz sem zgubil	sad	in cvetje, Zgubljeni sin, kaj tožil bom! Zapustil	A
zelena pomlad, Cvet pride iz bersti, iz cveta	sad;	Ti vživaj, ne vživaj sad in cvet ‒ Po svojem	A
iz bersti, iz cveta sad; Ti vživaj, ne vživaj	sad	in cvet ‒ Po svojem krogu verti se svet!	A
Tí vsako leto zelenela, Rodila bodeš zlati	sad;	In pesem nad tebój donela Škerjanca slednjo	A
‒ rodi zelenjad, kane na drevje ‒ obilen dá	sad,	kaplja na njivi ‒ dá žito zlató, kaplja na trti	A
setve usuje oblak temán ‒ končan je cvet in	sad	obran ‒ gorjé! Ozre se kmet na strte nade, ozre	A
vinske griče, te nič, te nič ne miče njih južni	sad	in cvet? Zakaj nazaj?	A
brezni. Mar vedel nisi, O, ubogi Nenad, da	sad	prepovedan ti sreče je sad? Turčini le smejo	A
ubogi Nenad, da sad prepovedan ti sreče je	sad?	Turčini le smejo v tvoji deželi sladkosti piti	A
sejal si nesrečo, sejal si kletev, te setve	sad	stoteren boš bral, prekletstvo tvoja bo žetev	A
Uvod 6 Pisalec 7 Pod milim nebom 8 Poet 10	Sad	spoznanja 11 Trojno gorjé 12 V brezupnosti 13	A
vselej izrazov pravih. . / . / stran 11 . /	Sad	spoznanja Sad, ki na spoznanju rase, vse grenkosti	A
pravih. . / . / stran 11 . / Sad spoznanja	Sad,	ki na spoznanju rase, vse grenkosti prekosi	A
krvjo se srčno pase, v korenini mir mori.	Sad,	ki z naših del nam rase, z naših misli se rodi	A
hodijo dekleta, hvalijo mladosti leta in nje	sad	uživajo. Jaz pa ločen od sveta, mislim nanj	A
Oj kam? . / . / stran 99 . /	Sad	spoznanja I Doklèr ga ni bilo, sem se ga bal	A
trenutka, te ne bom odpirala, ker si tudi njegov	sad	in ker čas teče naprej in je tembolj resničen	A
Kolarič, Brižinski spomeniki II. dodatek, Novi	Sad	1968. oblikovanega funkcionalnega zapisa v danes	A
spodvihanimi hlačami. Eden je pravkar zasadil nož v	sad	in urezal vanj trikotnik; potem s konico noža	A
Njena usta so tedaj čez pol prerezan rdeč	sad,	ki ima na sredi dve vrsti še nezrelih, belih	A
mi niso všeč, ker sem nekoč vgriznil v nezrel	sad,	pa mi je jedek sok zvezal usta.Odslej mi bodo	A
tračnicami in predori. Tedaj je Riko utrgal	sad	in ti ga vrgel.In rubinasto jabolko je padlo	A
umetnosti; ampak da je zrasla iz življenja in je	sad	življenja ter seje v življenje za življenje	A
vrnila se je naslonila na vrata, kakor bi branila	sad	svojega telesa in prekrižala roke na prsih,	A
gnev. Žal, da jim to zadnje obrodi tisočeren	sad.	Delajo, orjejo.	A
kaj tebi mar? In naposled ima tudi robida svoj	sad,	da boš vedel!« »Pa ne zame!« je odbil	A
zdaj lovi sončne žarke ter se iz cveta žene v	sad.	Poletje je torej tukaj.	A
pomladne rasti in jesenskega zorenja, pobereš	sad,	pozimi pa posedaš v gorki, zakajeni izbi in	A
rjavih njivah, ki so bile že oddale svoj letni	sad	in so zdaj utrujene spokojno čakale, kdaj jih	A
čutili, da ne pomaga nobena sila več: kadar je	sad	dozorel in je prepoln soka, mora razgnati obod	A
Razumem! Ko so jemali	sad	njegovega dela - si je zatisnil pas.Ko so se	A
njivico, na kateri se jim rodi siromašen in grenek	sad:	koš krompirja in pest severnega mrzlega zrnja	A
odnesli zdravo kožo, sedijo na gorkem in uživajo	sad	svojega bednega dela.Iz krvi teh nesrečnežev	A
tisoč stvari, groznih, a vendar prijetnih, ki so	sad	naše domišljije - a so kljub temu naša najgloblja	A
stopinj Salomonova, plačilo enakosti, zbranosti je	sad	telesni, prihajajoč iz drhteče kože in tople	A
Čvek in pleve zavrgel, dejstvo in krivoverni	sad	obdržal.Stvari sploh niso bile enostavne.	A
policija opravka z ženskami, ki so hotele prikriti	sad	svoje grešne ljubezni. Med aretiranci je bil	A
odprla vrata; vstopila sta dva vojaka, Srba. »	Sad	čemo da se udarimo,« je dejal prvi privoščljivo	A
je dejal Bric. »To je hruška; cvet ne diši,	sad	pa vsem ljudem.« »Tudi les je dober,« je dejal	A
zakaj se ni sam držal svojega načela! Kakšen	sad	bi mu bil rodil, ne samo ta večer, ampak ves	A
neprijetnemu Pustu, katerima je poklanjal najnovejši	sad	svojega peresa.Tako pisanje je namreč težka	A
nazadnje krompirjevo torto. Boš videl, kakšen	sad	ti bo obrodila ta večerja.Zdaj seješ, v par	A
bi si bil mislil, da bodo rodile tako grenak	sad!	‒ Proti jutru šele je utrujeno telo premagalo	A
na stare dni! To je vajina hvaležnost, to je	sad	moje skrbne vzgoje!« »Vi bi menda radi, da bi	A
sta vse življenje po kapljicah pila čudežni	sad	svoje ljubezni. Veliko jih je ostalo še njunim	A
si je zatrjeval. Taka pamet pa: bolj jim	sad	izgoreva, bolj delajo.Ali pa: Ob taki žegi	A
se je godilo enako z njim. Hrustljiv letni	sad	mu je padel v naročje, vonjav sad zdrave barve	A
Hrustljiv letni sad mu je padel v naročje, vonjav	sad	zdrave barve, uležan, ohranjen, očarljiv, nič	A
Ljubljano, odkoder sva bila premeščena nazaj v Novi	Sad.	V Ljubljani je postal stotnik, pa više ni mogel	A
rdečerumenim sadom. Drevo ni bilo cepljeno, no	sad	njegov se je zdel žlahten.Pobral je jabolko	A
Pomlajen bi imel izboren okus. Še en	sad	je pobral in ga vtaknil v žep. Danes je bil	A
otipal jabolko. »Spotoma sem pobral ta lepi	sad,	glej, Danica!Kako je svež, nikjer načet!«	A
. / Tako sta nekaj hipov držala za nevarni	sad,	ki ga je bil Bog prepovedal prvima zemljanoma	A
jabolko in ga podal deklici, rekoč: »Pazi na ta	sad!	Nikdar več ne položi solnce take zaloge sreče	A
zdi brezpomembno, da ti je podaril jabolko.	Sad	ti je dal, ker ni vedel, kaj to pomeni.Prišel	A
misli o njem, kako gleda nanjo, ji ponudi usodni	sad,	jo prime za roko in kako je bila z njim pri	A
svet, kaj je jedro njegovih izkušenj, kakšen	sad	je utrgal z drevesa življenja. »Po Bogu mi sestra	A
samo škodo pri uradnikih.« In uživala je sladki	sad	maščevanja in zraven srknila malo vina, da je	A
je ozrl, kje je sin. Milan je preštel ves	sad,	potem se je bil pomaknil z brežine dol proti	A
Vsekakor je želeti, da bo novi davek rodil zaželeni	sad	in bo čimprej iztrebljen greh in z grehom davek	A
uredništvo ne bo zaostalo in mu je na razpolago tale	sad	mojega peresa.Moje pero ni nekulantno in si	A
tri do štiri za dinar. Melone so jako hvaležen	sad.	Pa tudi slive jako sijajno rastejo na lukulični	A
Prizadevaš si in ti prizadevanje rodi presladek	sad,	kos besede uganeš pa imaš celo in si je vesel	A
zamišljeno po vrtu. Odtrgal si je tu in tam	sad	z drevesa, potipal plot in roč na kolu, kakor	A
grdi, da ga le sram ni, nama odžirati edini	sad,	ki ga imava,’ se je razjezila vdova Liza. Naglo	A
sekal in klatil, da so pojedli za tri leta ves	sad.	Nato so se pripravili kuhat večerjo.	A
povedati z besedo. Med seboj brez ljubezni, za	sad	divje smokve so se zbili.Obupal bi bil.	A
vojska napadajo carske vojake na planem, delo in	sad	Iztokov. Ničemnice ni pekla rana carstva, ki	A
stiskala nagrizeno jabolko. Rahlo mu je izvila	sad	iz roke, Viktor je trmasto namrdnil obraz in	A
leto cveti in dehti, raste in rodi, cvet in	sad	se pozdravljata istočasno z gredice na gredico	A
da se ne zagledaš v njene lepe oči. Fant, ta	sad	visi zate previsoko!Kaj bi z njo?	A
- seme je bilo v možganih in je rodilo svoj	sad	...“ ”Pa mu ni bil podoben, poznal sem ga!	A
nanj. ”Tat, razbojnik, rokovnjaškega semena	sad!	Vstani!“	A
Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočeren	sad.	Komaj vsejano v srce, se razraste bohotno, tako	A
blagoslovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen	sad,	stoteren in tisočeren.Čigavo je delo, čigav	A
stoteren in tisočeren. Čigavo je delo, čigav je	sad?	- to mi zdaj povej!Katera posvetna postava in	A
sam. Nalijem mu strupa, zapojem mu kvanto in	sad	bo vzrastel iz semena ...Ampak, cigan, vprašal	A
govorniki, da so ”usehnili, predno so rodili	sad“	.To naziranje ni pravilno.	A
tam bo nekoč zašumelo žito, bo rodilo obilen	sad.	Daleč na pobočjih in vrhovih sinjih gora, pod	A
solza, ki je nihče ne vidi, biser živožareč,	sad	tvojih bolečin in povračilo zanje; nihče je	A
precej visoko in rodile vsako leto jako lep	sad.	Mene je bilo groza, kadar sem stopil v ta tihi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani