‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ Zastonj! Nebo mu prošnje te ne čuje; vihar strašán čez drn in strn grmé prihruje, ledeno zrnje v setve usuje oblak temán ‒ končan je cvet in sad obran ‒ gorjé! Ozre se kmet na strte nade, ozre na sinke, hčerke mlade, in divja bol, skrbi strašné očetu v srcu zabesné ‒ gorje ti, ubogi kmet, gorjé!