A zdajci se vzpne mož sivolas, visok in častit in z brado do pasa, z bliskóvi v očeh zagrmi na glas kot prerok iz davnega časa: »Gorjé ti, gorjé, brezdušni krvnik, ki solza sirot srcá ti ne gane, pravičen nad tabo bedi plačnik, dolžan ti tegà ne ostane. Krivice si v brazde življenja sejal, sejal si nesrečo, sejal si kletev, te setve sad stoteren boš bral, prekletstvo tvoja bo žetev!
Kot ti zdaj iz doma sirote podiš, za solze njih slep in gluh za njih stoke, nekdaj izženó iz tvojih hiš in tebe in tvoje otroke!«