nova beseda iz Slovenije
Samo cepiti je treba lesniko, pa rodi žlahten | sad! | “ Pod oknom se je prikazal Ferjan, nevestin | A |
tam se je začel križev pot - čemu, kakšen je | sad | in konec?... Stopil sem prédte, spoznal si me | A |
kovanim denarjem, pa mi je rodila dota devetkraten | sad. | Češčeno je moje ime, brez števila je mojih vdanih | A |
idealov polnih, pa so mi bili štrbonceljni | sad | paradiža.Ah, bili so mi Evin sad, začetek greha | A |
štrbonceljni sad paradiža. Ah, bili so mi Evin | sad, | začetek greha in pogubljenja. Naklatil sem jih | A |
sanjam, ki se mu zdaj niso več zdele drugo, nego | sad | obupa in nezmožnosti, nego pretveza, pod katero | A |
sam gospodar: svoja prst, svoj cvet in svoj | sad; | list, ki ni bil rojen ne na drevesu, ne na grmu | A |
življenje pa je kakor drevo, ki bi dajalo žlahten | sad | lačnim in žejnim.Če naju Bog vidi ...“ -- | A |
duševnega razpoloženja, ki je te usode žalostni | sad... | Ali vse to so stvarí, s katerimi naj se ukvarjajo | A |
oče, morda še sama ni vedela, ampak da je bil | sad | greha in nečistosti, priča že samo njegovo ime | A |
zobje so mu šklepetali. Črna kepa, borov čudni | sad, | se je polagoma razvijala, zasopla je težko in | A |
je bil nenadoma in ponevedoma okusil sladki | sad | mladosti.Zavrto kolo se je bilo razmajalo in | A |
je bila še okusnejša, se ji je zdela plehka; | sad, | še bolj sočen in meden, ji je bil voden.Njej | A |
obubožala zaradi njih in bodo pregnali seme in | sad! | « »Desetino imajo po pravici,« je ugotovil mirno | A |
čutil, kakor da je ugriznil nekam v nezdrav | sad: | temà je bila, pri luči ne bi bil ugriznil. | A |
O, jabolka! Prečuden | sad! | Ne eno ni podobno po okusu drugemu, kakor ni | A |
košarice. In ko je še zajela, je začela rediti | sad | ob sadu, da je vzraslo na mizi pred njo ime | A |
jutri sonce, zdaj sneg, zdaj megla, cvetje, | sad, | ozimnina v zemlji, klasje v snopu, prvo leto | A |
ognjiščem pa sedi graničar, jé in pije, pojeda | sad | zemlje in od mesa, ki ga je vzel otrokom in | A |
pregnala tiste grešnice, ki so svojeroč pomorile | sad | telesa svojega! Tu umorjenci, tam morilke! | A |
Čudi se mu, zakaj oče Krišpin je najpopolnejši | sad, | kar so jih obrodile svete knjige blaženega Antona | A |
želodec si krmi samo z zelenimi bilkami. Ali ni to | sad | svetih knjig, kakor ga ne pozna zgodovina?Ali | A |
pred vladiko svojega, kakor se usiplje zreli | sad | z drenovega drevesa, če ga otreseš v pozni jeseni | A |
okuženi sredi vaši! To je naša odločba, to je | sad | najnovejšega našega presvetlega dekreta!Poberite | A |
življenje potrebovala. Dve deklici sta bili | sad | vzornega zakona.Starejšo je bila gospa Helena | A |
z belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in | sad | njegov slovi po vsem pogorju. V tem | A |
kup soli, za naju z gospodarjem pa manjšega. | Sad | zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli | A |
od dne do dne bolj rumena postajala in, če si | sad | iz nje vzel, je bil sajast in rjav.Prihajala | A |
meni ponudila šopek. Kakor ona, zaužil sem | sad, | a cvet sem spravil z veliko skrbnostjo v listnico | A |
radovednost pri ljubljanskem mestnem občinstvu | sad | novejših dob, trdil bi nekaj, kar nikakor ni | A |
lesnike in drobnice še prej otresti, nego je | sad | dozorel!« »Moj bog, ali tisto jeste | A |
dozorelih hrušk in je sedaj lahkodušno zaužival | sad | za sadom. »Hej! | A |
malo hišo domačo, in jeseni je cepal zlati njen | sad | na slamnato streho.A še veliko več ga je segnilo | A |
vem, čemu da mora segniti hruški Gospodični | sad | na deblu, še prej nego je dozorel.Stari oče | A |
živeje od jutranje zore! In vsako leto je bil moj | sad | samo nji, mnogobrojni ptici puščave in drugemu | A |
Boga. In več ti je ptica puščave in več tvoj | sad | od tvojega Boga!Tako naj se zgodi, da da ti | A |
naj se zgodi, da da ti zgnije sedaj vsakoletni | sad | pred dozorenjem, da boš ostudna, kakor je ostuden | A |
tedaj pa zgnije vsako leto hruški Gospodični | sad | na veji še prej, nego je dozorel; samo pri vrhu | A |
celim svetom prikrivam svojo sramoto, ali njen | sad | korenini globoko v srcu.Senca tega greha vlači | A |
meni pa se prikazuje obljubljena dežela in | sad | bom trgal z drevesa, ki si ga je bil Janez Sonce | A |
omedlite pri tej besedi!), leto za letom dozoreval | sad | na starem tem prijatelju naše stare obitelji | A |
so cerkvenega, najsi so posvetnega stanu, ta | sad | blagoslovljene zemlje.Gospod Joannes Franciscus | A |
je ženska, kakor je bil prepovedan drevesni | sad | prvima človekoma v raju.Dvigni torej glavo in | A |
sem sedèl v vrhu češnje in zobal nje sladki | sad; | duša pa se mi je veselila še slajših besed: | A |
taka novica, kakor jo ima sedaj, roditi obilen | sad | v podobi srebrnih tolarjev. Spotaknil se je | A |
Josip Jurčič: Cvet in | sad | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
na poslednjem koncu, izvor predobrega srca, | sad | neizpolnjenih željá, ali ni bila samo najbolj | A |
detetom, razvijajoče se nam ni mar, razvita nam je | sad, | za katero zastavimo srečo in kar imamo.Ali nisem | A |
Poln zaupanja v prihodnost, misliš, da bode | sad | tvojega pričakovanja podoben cvetu, ki ti ga | A |
slišal, težko ravnati se po starčevem svetu, ki | sad | mladostnega cvetja pozna, ali glavo mi izpuli | A |
vsi od nature namenjeni, da se rodi iz njih | sad. | Ali pride slana čez noč in na jesen drevo stoji | A |
da bom jaz prišel v kratkem času na svet kot | sad | te zveze: tačas se ji je pokazal pravi doktor | A |
lani tako polni, da je skoro za vsakim peresom | sad | bil, a letos ni nobenega, spomladi so lepo cveli | A |
posvečen, zabeležil v svoj zapisnik kot prihranjeni | sad | trudapolnega devetindvajsetletnega življenja | A |
drevja na vrtu padel je sedaj in sedaj piškav | sad | ter udaril z gluhim lopotom v travo. Gori v | A |
cveto vedno lepše in lepše in prinašajo žlahten | sad | ‒ ti pa pod vejo brez sonca, brez gorkote venejo | A |
drugega. Res je: cvet mora odleteti, da dozori | sad. | « »Včasi pa zvene prej in potem ni cvetja, ni | A |
prilije ‒ potem rasejo in rasejo, rode cvet in | sad | in gledajo ponosno na one majhne revčke, katerim | A |
žlahtno trto. In ko je bil truden, je užival | sad | svojega dela in »pil je naprej« ‒ »lih kakor | A |
tudi rasla vinska trta. Mož je pokušal nje | sad, | pa preveč pokušal, zmotil se je ‒ in hudo zmotil | A |
spoznal, da je sploh zgodovinska sedanjost samo | sad | in razvitek nekdanjosti. Spoznal boš, kako | A |
izučil, tudi dobi primerno službo, da bo užival | sad | svojega učenja.To je sedaj tudi urejeno. | A |
teoriji najpopolnejša družba človeška. Ako pa | sad | svoje popolnosti ‒ kakor ga kaže statistika | A |
vsako naše koristno delo bo obrodilo stanoviten | sad. | Če se temu častnemu delu odtegujemo, prestopi | A |
da iz lastne skušnje ve, kako prijetno diši | sad, | katerega si je človek pridelal sam na svoji | A |
da tu pa tam zrno požene kal ter obrodi dober | sad. | Najbolj pa je učil, največ je koristil blagi | A |
se ti je razbila! Je li to modrost, je li to | sad | tvoje učenosti?Malikoval si in bridko se pokoriš | A |
trte, ki mu tako vabljivo kažejo svoj blagi | sad. | V travo krene s pota, pod jablano; po travi | A |
srce ga zaboli, daleč od sebe zažene izprijeni | sad! | Kak spomin je pač zbudil ta pogled nesrečnemu | A |
jabolko v stran. Kdo ve, kak pomen je imel ta | sad | v njegovem življenju! Rosani se milo | A |
res njena hči, dejal si je, najgrje pregrehe | sad, | kaj more ona za to; kaj ni že dovolj nesrečna | A |
imena na sijajnih spomenikih. Pod njimi uživajo | sad | svojega truda možje, ki so živeli in trpeli | A |
bratje, da se ljubímo, da si pomagajmo. A kaj je | sad | njihovega nauka?Sovražijo jih in preganjajo | A |
njegov in doktorja Rozine je obrodil tako dober | sad, | da v nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega | A |
Buch ist wahrscheinlich verboten.« Prepovedani | sad | se mi je zdel še slajši in imenitnejši.Še isti | A |
stran 87 . / Ti in taki nauki so obrodili | sad, | čeravno ne tak, kakor si ga je želel Maleskin | A |
neizrečeno veselil, da je zasledil tako žlahten | sad. | Naredil je na prisojni gorici vinograd in zobal | A |
da bo zelenela, rasla in rodila svoj žlahtni | sad | tudi na onem svetu v spomin in nagrado, da je | A |
naredil, tako rada bi lahko rekla, da je to | sad | ljubezni s človekom, ki sem ga imela rada.Otrok | A |
Potem so v okna metali kamenje. To je | sad | liberalne vzgoje.Tega niso delali fantalini | A |
In ti otroci?« je vprašal vizitator. »Ti so | sad | tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev | A |
rediti od tega, od česar se rediš ti, človek. | Sad, | ki ga ješ ti, je namenjen tudi nam, in svobodno | A |
vinska trta in njen tajni in sveti cvet in | sad. | He, tista bela glava, ki gleda tam iz rebri | A |
kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen | sad, | vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.« | A |
kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen | sad, | vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.« | A |
zakoraka proti drevesu, da bi videl, kakšen | sad | zori na njem. Tedaj se spomni, da se pravzaprav | A |
žene iz božjega vrta, ker sta jedla prepovedani | sad | z drevesa dobrega in zla.Boga je zaskrbelo, | A |
Ljubezen tedaj kratko malo mora obroditi svoj | sad. | Samo spomini imajo najbrž to posebno lastnost | A |
miselni tokovi. ): Pod srcem svojim nosim | sad | semena tvojega. (: Srcem? ‒ sem pomislil. | A |
« In je zagrizel v prepovedani | sad | in vso noč grešil. 33. | A |
Pozdravljena bodi, kraljica tega sveta, čaščen bo | sad | tvojega telesa.« Oblivala jo je mrzlina pa vročina | A |
nebesne ladje, kjer ti bo brezmadežno vsajen | sad | Njega, ki bo učitelj ljudi in bo končno odrešil | A |
tudi ono cvetje znova vzklije in rodi zaželeni | sad, | « odgovoril je trpko. »Vi ste žalostni | A |
golo steno je zrla in mislila, dolgo mislila. | Sad | njenega premišljevanja pa je bil vzklik: | A |
krompirjem. Kadar so naleteli na posebno velik | sad, | so zagnali krik: »Krompir, krompir... | A |
da ga ne ranite!« Vsak ranjen, poškodovan | sad | je bil poplačan z udarci.Pretepeni otroci pa | A |
Rdeči Sarafan«. Ko so vsi okusili prepovedani | sad, | je glavar mignil, in takoj se je vzdignil Kiselica | A |
da ga žehtajo zato še rajši, saj prepovedan | sad | diši in tekne vse bolje.Kaj ste pa sklenili | A |
Brezdelje utruja. ◆ Bridko je trpljenje, sladek | sad | njegov. ◆ Budalasta moč hitro omaga. | A |
koza denar, gospa bi ji rekli. ◆ Da prepovedan | sad | najbolj diši, to nas že Adam uči. ◆ Da se resnica | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |