sad (101-200)

Samo cepiti je treba lesniko, pa rodi žlahten	sad!	“ Pod oknom se je prikazal Ferjan, nevestin	A
tam se je začel križev pot - čemu, kakšen je	sad	in konec?... Stopil sem prédte, spoznal si me	A
kovanim denarjem, pa mi je rodila dota devetkraten	sad.	Češčeno je moje ime, brez števila je mojih vdanih	A
idealov polnih, pa so mi bili štrbonceljni	sad	paradiža.Ah, bili so mi Evin sad, začetek greha	A
štrbonceljni sad paradiža. Ah, bili so mi Evin	sad,	začetek greha in pogubljenja. Naklatil sem jih	A
sanjam, ki se mu zdaj niso več zdele drugo, nego	sad	obupa in nezmožnosti, nego pretveza, pod katero	A
sam gospodar: svoja prst, svoj cvet in svoj	sad;	list, ki ni bil rojen ne na drevesu, ne na grmu	A
življenje pa je kakor drevo, ki bi dajalo žlahten	sad	lačnim in žejnim.Če naju Bog vidi ...“ --	A
duševnega razpoloženja, ki je te usode žalostni	sad...	Ali vse to so stvarí, s katerimi naj se ukvarjajo	A
oče, morda še sama ni vedela, ampak da je bil	sad	greha in nečistosti, priča že samo njegovo ime	A
zobje so mu šklepetali. Črna kepa, borov čudni	sad,	se je polagoma razvijala, zasopla je težko in	A
je bil nenadoma in ponevedoma okusil sladki	sad	mladosti.Zavrto kolo se je bilo razmajalo in	A
je bila še okusnejša, se ji je zdela plehka;	sad,	še bolj sočen in meden, ji je bil voden.Njej	A
obubožala zaradi njih in bodo pregnali seme in	sad!	« »Desetino imajo po pravici,« je ugotovil mirno	A
čutil, kakor da je ugriznil nekam v nezdrav	sad:	temà je bila, pri luči ne bi bil ugriznil.	A
O, jabolka! Prečuden	sad!	Ne eno ni podobno po okusu drugemu, kakor ni	A
košarice. In ko je še zajela, je začela rediti	sad	ob sadu, da je vzraslo na mizi pred njo ime	A
jutri sonce, zdaj sneg, zdaj megla, cvetje,	sad,	ozimnina v zemlji, klasje v snopu, prvo leto	A
ognjiščem pa sedi graničar, jé in pije, pojeda	sad	zemlje in od mesa, ki ga je vzel otrokom in	A
pregnala tiste grešnice, ki so svojeroč pomorile	sad	telesa svojega! Tu umorjenci, tam morilke!	A
Čudi se mu, zakaj oče Krišpin je najpopolnejši	sad,	kar so jih obrodile svete knjige blaženega Antona	A
želodec si krmi samo z zelenimi bilkami. Ali ni to	sad	svetih knjig, kakor ga ne pozna zgodovina?Ali	A
pred vladiko svojega, kakor se usiplje zreli	sad	z drenovega drevesa, če ga otreseš v pozni jeseni	A
okuženi sredi vaši! To je naša odločba, to je	sad	najnovejšega našega presvetlega dekreta!Poberite	A
življenje potrebovala. Dve deklici sta bili	sad	vzornega zakona.Starejšo je bila gospa Helena	A
z belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in	sad	njegov slovi po vsem pogorju. V tem	A
kup soli, za naju z gospodarjem pa manjšega.	Sad	zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli	A
od dne do dne bolj rumena postajala in, če si	sad	iz nje vzel, je bil sajast in rjav.Prihajala	A
meni ponudila šopek. Kakor ona, zaužil sem	sad,	a cvet sem spravil z veliko skrbnostjo v listnico	A
radovednost pri ljubljanskem mestnem občinstvu	sad	novejših dob, trdil bi nekaj, kar nikakor ni	A
lesnike in drobnice še prej otresti, nego je	sad	dozorel!« »Moj bog, ali tisto jeste	A
dozorelih hrušk in je sedaj lahkodušno zaužival	sad	za sadom. »Hej!	A
malo hišo domačo, in jeseni je cepal zlati njen	sad	na slamnato streho.A še veliko več ga je segnilo	A
vem, čemu da mora segniti hruški Gospodični	sad	na deblu, še prej nego je dozorel.Stari oče	A
živeje od jutranje zore! In vsako leto je bil moj	sad	samo nji, mnogobrojni ptici puščave in drugemu	A
Boga. In več ti je ptica puščave in več tvoj	sad	od tvojega Boga!Tako naj se zgodi, da da ti	A
naj se zgodi, da da ti zgnije sedaj vsakoletni	sad	pred dozorenjem, da boš ostudna, kakor je ostuden	A
tedaj pa zgnije vsako leto hruški Gospodični	sad	na veji še prej, nego je dozorel; samo pri vrhu	A
celim svetom prikrivam svojo sramoto, ali njen	sad	korenini globoko v srcu.Senca tega greha vlači	A
meni pa se prikazuje obljubljena dežela in	sad	bom trgal z drevesa, ki si ga je bil Janez Sonce	A
omedlite pri tej besedi!), leto za letom dozoreval	sad	na starem tem prijatelju naše stare obitelji	A
so cerkvenega, najsi so posvetnega stanu, ta	sad	blagoslovljene zemlje.Gospod Joannes Franciscus	A
je ženska, kakor je bil prepovedan drevesni	sad	prvima človekoma v raju.Dvigni torej glavo in	A
sem sedèl v vrhu češnje in zobal nje sladki	sad;	duša pa se mi je veselila še slajših besed:	A
taka novica, kakor jo ima sedaj, roditi obilen	sad	v podobi srebrnih tolarjev. Spotaknil se je	A
Josip Jurčič: Cvet in	sad	Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko	A
na poslednjem koncu, izvor predobrega srca,	sad	neizpolnjenih željá, ali ni bila samo najbolj	A
detetom, razvijajoče se nam ni mar, razvita nam je	sad,	za katero zastavimo srečo in kar imamo.Ali nisem	A
Poln zaupanja v prihodnost, misliš, da bode	sad	tvojega pričakovanja podoben cvetu, ki ti ga	A
slišal, težko ravnati se po starčevem svetu, ki	sad	mladostnega cvetja pozna, ali glavo mi izpuli	A
vsi od nature namenjeni, da se rodi iz njih	sad.	Ali pride slana čez noč in na jesen drevo stoji	A
da bom jaz prišel v kratkem času na svet kot	sad	te zveze: tačas se ji je pokazal pravi doktor	A
lani tako polni, da je skoro za vsakim peresom	sad	bil, a letos ni nobenega, spomladi so lepo cveli	A
posvečen, zabeležil v svoj zapisnik kot prihranjeni	sad	trudapolnega devetindvajsetletnega življenja	A
drevja na vrtu padel je sedaj in sedaj piškav	sad	ter udaril z gluhim lopotom v travo. Gori v	A
cveto vedno lepše in lepše in prinašajo žlahten	sad	‒ ti pa pod vejo brez sonca, brez gorkote venejo	A
drugega. Res je: cvet mora odleteti, da dozori	sad.	« »Včasi pa zvene prej in potem ni cvetja, ni	A
prilije ‒ potem rasejo in rasejo, rode cvet in	sad	in gledajo ponosno na one majhne revčke, katerim	A
žlahtno trto. In ko je bil truden, je užival	sad	svojega dela in »pil je naprej« ‒ »lih kakor	A
tudi rasla vinska trta. Mož je pokušal nje	sad,	pa preveč pokušal, zmotil se je ‒ in hudo zmotil	A
spoznal, da je sploh zgodovinska sedanjost samo	sad	in razvitek nekdanjosti. Spoznal boš, kako	A
izučil, tudi dobi primerno službo, da bo užival	sad	svojega učenja.To je sedaj tudi urejeno.	A
teoriji najpopolnejša družba človeška. Ako pa	sad	svoje popolnosti ‒ kakor ga kaže statistika	A
vsako naše koristno delo bo obrodilo stanoviten	sad.	Če se temu častnemu delu odtegujemo, prestopi	A
da iz lastne skušnje ve, kako prijetno diši	sad,	katerega si je človek pridelal sam na svoji	A
da tu pa tam zrno požene kal ter obrodi dober	sad.	Najbolj pa je učil, največ je koristil blagi	A
se ti je razbila! Je li to modrost, je li to	sad	tvoje učenosti?Malikoval si in bridko se pokoriš	A
trte, ki mu tako vabljivo kažejo svoj blagi	sad.	V travo krene s pota, pod jablano; po travi	A
srce ga zaboli, daleč od sebe zažene izprijeni	sad!	Kak spomin je pač zbudil ta pogled nesrečnemu	A
jabolko v stran. Kdo ve, kak pomen je imel ta	sad	v njegovem življenju! Rosani se milo	A
res njena hči, dejal si je, najgrje pregrehe	sad,	kaj more ona za to; kaj ni že dovolj nesrečna	A
imena na sijajnih spomenikih. Pod njimi uživajo	sad	svojega truda možje, ki so živeli in trpeli	A
bratje, da se ljubímo, da si pomagajmo. A kaj je	sad	njihovega nauka?Sovražijo jih in preganjajo	A
njegov in doktorja Rozine je obrodil tako dober	sad,	da v nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega	A
Buch ist wahrscheinlich verboten.« Prepovedani	sad	se mi je zdel še slajši in imenitnejši.Še isti	A
stran 87 . / Ti in taki nauki so obrodili	sad,	čeravno ne tak, kakor si ga je želel Maleskin	A
neizrečeno veselil, da je zasledil tako žlahten	sad.	Naredil je na prisojni gorici vinograd in zobal	A
da bo zelenela, rasla in rodila svoj žlahtni	sad	tudi na onem svetu v spomin in nagrado, da je	A
naredil, tako rada bi lahko rekla, da je to	sad	ljubezni s človekom, ki sem ga imela rada.Otrok	A
Potem so v okna metali kamenje. To je	sad	liberalne vzgoje.Tega niso delali fantalini	A
In ti otroci?« je vprašal vizitator. »Ti so	sad	tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev	A
rediti od tega, od česar se rediš ti, človek.	Sad,	ki ga ješ ti, je namenjen tudi nam, in svobodno	A
vinska trta in njen tajni in sveti cvet in	sad.	He, tista bela glava, ki gleda tam iz rebri	A
kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen	sad,	vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.«	A
kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen	sad,	vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.«	A
zakoraka proti drevesu, da bi videl, kakšen	sad	zori na njem. Tedaj se spomni, da se pravzaprav	A
žene iz božjega vrta, ker sta jedla prepovedani	sad	z drevesa dobrega in zla.Boga je zaskrbelo,	A
Ljubezen tedaj kratko malo mora obroditi svoj	sad.	Samo spomini imajo najbrž to posebno lastnost	A
miselni tokovi. ): Pod srcem svojim nosim	sad	semena tvojega. (: Srcem? ‒ sem pomislil.	A
« In je zagrizel v prepovedani	sad	in vso noč grešil. 33.	A
Pozdravljena bodi, kraljica tega sveta, čaščen bo	sad	tvojega telesa.« Oblivala jo je mrzlina pa vročina	A
nebesne ladje, kjer ti bo brezmadežno vsajen	sad	Njega, ki bo učitelj ljudi in bo končno odrešil	A
tudi ono cvetje znova vzklije in rodi zaželeni	sad,	« odgovoril je trpko. »Vi ste žalostni	A
golo steno je zrla in mislila, dolgo mislila.	Sad	njenega premišljevanja pa je bil vzklik:	A
krompirjem. Kadar so naleteli na posebno velik	sad,	so zagnali krik: »Krompir, krompir...	A
da ga ne ranite!« Vsak ranjen, poškodovan	sad	je bil poplačan z udarci.Pretepeni otroci pa	A
Rdeči Sarafan«. Ko so vsi okusili prepovedani	sad,	je glavar mignil, in takoj se je vzdignil Kiselica	A
da ga žehtajo zato še rajši, saj prepovedan	sad	diši in tekne vse bolje.Kaj ste pa sklenili	A
Brezdelje utruja. ◆ Bridko je trpljenje, sladek	sad	njegov. ◆ Budalasta moč hitro omaga.	A
koza denar, gospa bi ji rekli. ◆ Da prepovedan	sad	najbolj diši, to nas že Adam uči. ◆ Da se resnica	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani