nova beseda iz Slovenije

sad (101-200)


Samo cepiti je treba lesniko, pa rodi žlahten      sad!     “ Pod oknom se je prikazal Ferjan, nevestin  A
tam se je začel križev pot - čemu, kakšen je      sad      in konec?... Stopil sem prédte, spoznal si me  A
kovanim denarjem, pa mi je rodila dota devetkraten      sad.     Češčeno je moje ime, brez števila je mojih vdanih  A
idealov polnih, pa so mi bili štrbonceljni      sad      paradiža.Ah, bili so mi Evin sad, začetek greha  A
štrbonceljni sad paradiža. Ah, bili so mi Evin      sad,      začetek greha in pogubljenja. Naklatil sem jih  A
sanjam, ki se mu zdaj niso več zdele drugo, nego      sad      obupa in nezmožnosti, nego pretveza, pod katero  A
sam gospodar: svoja prst, svoj cvet in svoj      sad;      list, ki ni bil rojen ne na drevesu, ne na grmu  A
življenje pa je kakor drevo, ki bi dajalo žlahten      sad      lačnim in žejnim.Če naju Bog vidi ...“ --   A
duševnega razpoloženja, ki je te usode žalostni      sad...      Ali vse to so stvarí, s katerimi naj se ukvarjajo  A
oče, morda še sama ni vedela, ampak da je bil      sad      greha in nečistosti, priča že samo njegovo ime  A
zobje so mu šklepetali. Črna kepa, borov čudni      sad,      se je polagoma razvijala, zasopla je težko in  A
je bil nenadoma in ponevedoma okusil sladki      sad      mladosti.Zavrto kolo se je bilo razmajalo in  A
je bila še okusnejša, se ji je zdela plehka;      sad,      še bolj sočen in meden, ji je bil voden.Njej  A
obubožala zaradi njih in bodo pregnali seme in      sad!     « »Desetino imajo po pravici,« je ugotovil mirno  A
čutil, kakor da je ugriznil nekam v nezdrav      sad:      temà je bila, pri luči ne bi bil ugriznil.   A
O, jabolka! Prečuden      sad!     Ne eno ni podobno po okusu drugemu, kakor ni  A
košarice. In ko je še zajela, je začela rediti      sad      ob sadu, da je vzraslo na mizi pred njo ime  A
jutri sonce, zdaj sneg, zdaj megla, cvetje,      sad,      ozimnina v zemlji, klasje v snopu, prvo leto  A
ognjiščem pa sedi graničar, jé in pije, pojeda      sad      zemlje in od mesa, ki ga je vzel otrokom in  A
pregnala tiste grešnice, ki so svojeroč pomorile      sad      telesa svojega! Tu umorjenci, tam morilke!  A
Čudi se mu, zakaj oče Krišpin je najpopolnejši      sad,      kar so jih obrodile svete knjige blaženega Antona  A
želodec si krmi samo z zelenimi bilkami. Ali ni to      sad      svetih knjig, kakor ga ne pozna zgodovina?Ali  A
pred vladiko svojega, kakor se usiplje zreli      sad      z drenovega drevesa, če ga otreseš v pozni jeseni  A
okuženi sredi vaši! To je naša odločba, to je      sad      najnovejšega našega presvetlega dekreta!Poberite  A
življenje potrebovala. Dve deklici sta bili      sad      vzornega zakona.Starejšo je bila gospa Helena  A
z belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in      sad      njegov slovi po vsem pogorju. V tem  A
kup soli, za naju z gospodarjem pa manjšega.      Sad      zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli  A
od dne do dne bolj rumena postajala in, če si      sad      iz nje vzel, je bil sajast in rjav.Prihajala  A
meni ponudila šopek. Kakor ona, zaužil sem      sad,      a cvet sem spravil z veliko skrbnostjo v listnico  A
radovednost pri ljubljanskem mestnem občinstvu      sad      novejših dob, trdil bi nekaj, kar nikakor ni  A
lesnike in drobnice še prej otresti, nego je      sad      dozorel!« »Moj bog, ali tisto jeste  A
dozorelih hrušk in je sedaj lahkodušno zaužival      sad      za sadom. »Hej!  A
malo hišo domačo, in jeseni je cepal zlati njen      sad      na slamnato streho.A še veliko več ga je segnilo  A
vem, čemu da mora segniti hruški Gospodični      sad      na deblu, še prej nego je dozorel.Stari oče  A
živeje od jutranje zore! In vsako leto je bil moj      sad      samo nji, mnogobrojni ptici puščave in drugemu  A
Boga. In več ti je ptica puščave in več tvoj      sad      od tvojega Boga!Tako naj se zgodi, da da ti  A
naj se zgodi, da da ti zgnije sedaj vsakoletni      sad      pred dozorenjem, da boš ostudna, kakor je ostuden  A
tedaj pa zgnije vsako leto hruški Gospodični      sad      na veji še prej, nego je dozorel; samo pri vrhu  A
celim svetom prikrivam svojo sramoto, ali njen      sad      korenini globoko v srcu.Senca tega greha vlači  A
meni pa se prikazuje obljubljena dežela in      sad      bom trgal z drevesa, ki si ga je bil Janez Sonce  A
omedlite pri tej besedi!), leto za letom dozoreval      sad      na starem tem prijatelju naše stare obitelji  A
so cerkvenega, najsi so posvetnega stanu, ta      sad      blagoslovljene zemlje.Gospod Joannes Franciscus  A
je ženska, kakor je bil prepovedan drevesni      sad      prvima človekoma v raju.Dvigni torej glavo in  A
sem sedèl v vrhu češnje in zobal nje sladki      sad;      duša pa se mi je veselila še slajših besed:  A
taka novica, kakor jo ima sedaj, roditi obilen      sad      v podobi srebrnih tolarjev. Spotaknil se je  A
Josip Jurčič: Cvet in      sad      Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko  A
na poslednjem koncu, izvor predobrega srca,      sad      neizpolnjenih željá, ali ni bila samo najbolj  A
detetom, razvijajoče se nam ni mar, razvita nam je      sad,      za katero zastavimo srečo in kar imamo.Ali nisem  A
Poln zaupanja v prihodnost, misliš, da bode      sad      tvojega pričakovanja podoben cvetu, ki ti ga  A
slišal, težko ravnati se po starčevem svetu, ki      sad      mladostnega cvetja pozna, ali glavo mi izpuli  A
vsi od nature namenjeni, da se rodi iz njih      sad.     Ali pride slana čez noč in na jesen drevo stoji  A
da bom jaz prišel v kratkem času na svet kot      sad      te zveze: tačas se ji je pokazal pravi doktor  A
lani tako polni, da je skoro za vsakim peresom      sad      bil, a letos ni nobenega, spomladi so lepo cveli  A
posvečen, zabeležil v svoj zapisnik kot prihranjeni      sad      trudapolnega devetindvajsetletnega življenja  A
drevja na vrtu padel je sedaj in sedaj piškav      sad      ter udaril z gluhim lopotom v travo. Gori v  A
cveto vedno lepše in lepše in prinašajo žlahten      sad      ‒ ti pa pod vejo brez sonca, brez gorkote venejo  A
drugega. Res je: cvet mora odleteti, da dozori      sad.     « »Včasi pa zvene prej in potem ni cvetja, ni  A
prilije ‒ potem rasejo in rasejo, rode cvet in      sad      in gledajo ponosno na one majhne revčke, katerim  A
žlahtno trto. In ko je bil truden, je užival      sad      svojega dela in »pil je naprej« ‒ »lih kakor  A
tudi rasla vinska trta. Mož je pokušal nje      sad,      pa preveč pokušal, zmotil se je ‒ in hudo zmotil  A
spoznal, da je sploh zgodovinska sedanjost samo      sad      in razvitek nekdanjosti. Spoznal boš, kako  A
izučil, tudi dobi primerno službo, da bo užival      sad      svojega učenja.To je sedaj tudi urejeno.   A
teoriji najpopolnejša družba človeška. Ako pa      sad      svoje popolnosti ‒ kakor ga kaže statistika  A
vsako naše koristno delo bo obrodilo stanoviten      sad.     Če se temu častnemu delu odtegujemo, prestopi  A
da iz lastne skušnje ve, kako prijetno diši      sad,      katerega si je človek pridelal sam na svoji  A
da tu pa tam zrno požene kal ter obrodi dober      sad.     Najbolj pa je učil, največ je koristil blagi  A
se ti je razbila! Je li to modrost, je li to      sad      tvoje učenosti?Malikoval si in bridko se pokoriš  A
trte, ki mu tako vabljivo kažejo svoj blagi      sad.      V travo krene s pota, pod jablano; po travi  A
srce ga zaboli, daleč od sebe zažene izprijeni      sad!     Kak spomin je pač zbudil ta pogled nesrečnemu  A
jabolko v stran. Kdo ve, kak pomen je imel ta      sad      v njegovem življenju! Rosani se milo  A
res njena hči, dejal si je, najgrje pregrehe      sad,      kaj more ona za to; kaj ni že dovolj nesrečna  A
imena na sijajnih spomenikih. Pod njimi uživajo      sad      svojega truda možje, ki so živeli in trpeli  A
bratje, da se ljubímo, da si pomagajmo. A kaj je      sad      njihovega nauka?Sovražijo jih in preganjajo  A
njegov in doktorja Rozine je obrodil tako dober      sad,      da v nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega  A
Buch ist wahrscheinlich verboten.« Prepovedani      sad      se mi je zdel še slajši in imenitnejši.Še isti  A
stran 87 . / Ti in taki nauki so obrodili      sad,      čeravno ne tak, kakor si ga je želel Maleskin  A
neizrečeno veselil, da je zasledil tako žlahten      sad.     Naredil je na prisojni gorici vinograd in zobal  A
da bo zelenela, rasla in rodila svoj žlahtni      sad      tudi na onem svetu v spomin in nagrado, da je  A
naredil, tako rada bi lahko rekla, da je to      sad      ljubezni s človekom, ki sem ga imela rada.Otrok  A
Potem so v okna metali kamenje. To je      sad      liberalne vzgoje.Tega niso delali fantalini  A
In ti otroci?« je vprašal vizitator. »Ti so      sad      tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev  A
rediti od tega, od česar se rediš ti, človek.      Sad,      ki ga ješ ti, je namenjen tudi nam, in svobodno  A
vinska trta in njen tajni in sveti cvet in      sad.      He, tista bela glava, ki gleda tam iz rebri  A
kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen      sad,      vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.«  A
kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen      sad,      vsak ga ima rad, gre teb′ in meni v lase.«  A
zakoraka proti drevesu, da bi videl, kakšen      sad      zori na njem. Tedaj se spomni, da se pravzaprav  A
žene iz božjega vrta, ker sta jedla prepovedani      sad      z drevesa dobrega in zla.Boga je zaskrbelo,  A
Ljubezen tedaj kratko malo mora obroditi svoj      sad.     Samo spomini imajo najbrž to posebno lastnost  A
miselni tokovi. ): Pod srcem svojim nosim      sad      semena tvojega. (: Srcem? ‒ sem pomislil.  A
« In je zagrizel v prepovedani      sad      in vso noč grešil. 33.   A
Pozdravljena bodi, kraljica tega sveta, čaščen bo      sad      tvojega telesa.« Oblivala jo je mrzlina pa vročina  A
nebesne ladje, kjer ti bo brezmadežno vsajen      sad      Njega, ki bo učitelj ljudi in bo končno odrešil  A
tudi ono cvetje znova vzklije in rodi zaželeni      sad,     « odgovoril je trpko. »Vi ste žalostni  A
golo steno je zrla in mislila, dolgo mislila.      Sad      njenega premišljevanja pa je bil vzklik:   A
krompirjem. Kadar so naleteli na posebno velik      sad,      so zagnali krik: »Krompir, krompir...  A
da ga ne ranite!« Vsak ranjen, poškodovan      sad      je bil poplačan z udarci.Pretepeni otroci pa  A
Rdeči Sarafan«. Ko so vsi okusili prepovedani      sad,      je glavar mignil, in takoj se je vzdignil Kiselica  A
da ga žehtajo zato še rajši, saj prepovedan      sad      diši in tekne vse bolje.Kaj ste pa sklenili  A
Brezdelje utruja. ◆ Bridko je trpljenje, sladek      sad      njegov. ◆ Budalasta moč hitro omaga.   A
koza denar, gospa bi ji rekli. ◆ Da prepovedan      sad      najbolj diši, to nas že Adam uči. ◆ Da se resnica  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA