nova beseda iz Slovenije

rdečica (360)


Veš, dragi, noč zastira moj obraz, drugače bi      rdečica      me oblila za to, kar govorila sem poprej; rada  A
dekleti, medtem ko se jih ti ogibaš in te oblije      rdečica,      ko te katera nagovori.Nekega dne pa ti zato  A
njim. Stisnil je ročnik; a čuti, kakó prihaja      rdečica      vanj iz belega lesketa na mizi. »Ste razumeli  A
pri dnevni luči tako smešno, da me je oblivala      rdečica.     Taki smo: sram nas je svojega lastnega srca.  A
posvetijo iskre. Kmetje se zganejo, poštarju pa      rdečica      zalije obraz.Naglo spet dvigne kramp se nagne  A
angleškim nosom, ki se na njem veselo preliva vinska      rdečica.     In vidim vse obraze hkrati: usta, ki se smejejo  A
se tega početja tako sramuje, da ga oblije      rdečica.     Toda sram skopni naglo kot rdečica; sram pravzaprav  A
ga oblije rdečica. Toda sram skopni naglo kot      rdečica;      sram pravzaprav samo spira, obuja in poživlja  A
Trstu, bi ga bilo sram v dno duše; oblila bi ga      rdečica,      če bi videl samega sebe, ko se je skrival po  A
so se dolble jamice v lice, meni pa je silila      rdečica      v glavo.Ko sem po maši stopil izpred oltarja  A
stvari dogajajo vsak dan, toda gospodu župniku je      rdečica      planila v obraz, udaril je s pestjo po mizi  A
stolu in njegovo prevzvišenost je znenada oblila      rdečica.      Zavezal si je hlače.  A
počnejo z dekleti v Ziljski dolini, jo je oblila      rdečica.      Rdečica jo je oblila tudi ob misli, kako bo  A
dekleti v Ziljski dolini, jo je oblila rdečica.      Rdečica      jo je oblila tudi ob misli, kako bo na tej poti  A
trden most, vse to ga je še dodatno razkačilo.      Rdečica      mu je zalila obraz. Jezdeci s čela kolone, oficirji  A
tudi tistega obraza, ki ga je takrat zalila      rdečica      objestne in nenadne jeze ob njegovem prijaznem  A
so zares vlažne, to je nenadna razgaljujoča      rdečica      na licih.To je sproščanje toplote v tem vročem  A
Pogled na pohabljeni stvor je bil prehud. Lahna      rdečica      ji je prebarvala bleda lica. Ah, ali je  A
toplota in na licih, na bledem obrazu se pokaže      rdečica.     Med oblačenjem pomisli, da mora biti tega že  A
rekla, in Samsa se je v trenutku streznil, vsa      rdečica      mu je izginila z obraza. - Marjeta, je rekel  A
je malodane zaprlo dih, v obraz pa hušknila      rdečica.     Ozrl se je okoli sebe, nehote, pogledal, ali  A
gospodična, da se mu bridka ločitev malo osladi.«      Rdečica      je polila Kornelijo od sramežljivosti in nejevolje  A
Prijel jo je za roko in ni mu je umaknila. Živa      rdečica      jo je izdajala Klari, ki je vtem vstopila.   A
mladi deklici v obraz, da jo je sprehajala vroča      rdečica.      »Vi ste pač srečni!« je dejala gospa otožno  A
poskusiti.« Pri teh besedah je gospo oblila lahka      rdečica;      ritmajster je zapazil, da so jo zbodle lajtnantove  A
nosek, majhna usteca. Lica je barvala živa      rdečica.     Kakor vrtnica je bila, ki je ravnokar začela  A
lepem, mladem licu, s katerega je izginila vsa      rdečica,      so tekle solze.Objokavala je brata.  A
Podporočnik je obledel, potem pa ga je oblila      rdečica.      ‒G. general, dovolite, da se odstranim, ‒ je  A
na čeprav le kratko neubranost, le še sram in      rdečica      za dvome, prelom in že spet pripravljenost za  A
kjer so bili obloženi s slikami in svetniki, je      rdečica      prehajala v črnino.Na levi strani, malce vstran  A
čudnem ognju, po obrazu ga je oblivala nenaravna      rdečica,      jedva se je držal na nogah. »Želite večerjo  A
mati?« Njena roka je začela hitreje vbadati,      rdečica      njenih lic se je razlila tudi po čelu.Z nežnostjo  A
tega ne vem.« Inženir se je glasno posmejal in      rdečica      mu je zalila obraz.Ni se mu zdelo neprijetno  A
je zalepetala deklica in mahoma jo je zalila      rdečica,      ko se je zazrla v debele Hrenove oči. Vilar  A
pred seboj ali ne; njegovo lice je zalila živa      rdečica      in neko šegavo začudenje, češ, koliko vas je  A
po njegovem obrazu je bila razlita nenaravna      rdečica,      z vsem telesom je mel, kakor bi bili nogi prešibki  A
silil.« . / . / stran 46 . / Janka je oblila      rdečica.     »Silil se ne bom,« je odvrnil na kratko.   A
mama.« Mokarica jo je pogledala in ni ji ušla      rdečica,      ki je zalila dekle. »Prav,« je rekla in se namuznila  A
stresla, končka niti sta ji padla iz rok.      Rdečica      jo je zalila.Ko so prsti vezali nitko, so drhteli  A
je utripalo srce. V bledo lice ji je zaplula      rdečica.     Pogledala je po sebi.   A
Kaj le poreko o njem? Prav zares mu je silila      rdečica      v namrdano lice.Ko se je kar se da hitro prerival  A
zasadila cepin v hlod, ga pritegnila, da ji je      rdečica      podplula vse lice, je kar obstal. In ko je pripravil  A
sem zaničevana samica?« Francko je podplula      rdečica.     Nič ni odgovorila.  A
da še pomaga.« Franca je spet dvignila oči,      rdečica      je izginila iz lic. »Vendar pa morda včasih  A
in vasuje pri vas?« Franco je vnovič oblila      rdečica.      »Zavoljo tiste prošnje je bil res nekajkrat  A
pravil, da je Matija padel.« Golobu je šinila      rdečica      v lice. »Tako,« je rekel hladno.   A
France,« je rekla mirno, dasi jo je podplula      rdečica,      »samo s temle Blaževim prstanom bom legla v  A
tiskarskega črnila. Materine oči so se iskrile in      rdečica      ji je plula v lice. Za nekaj časa je odmotala  A
sunkoma odtrgal z mesta in krenil v gostilno.      Rdečica      mu je šinila v lice, ko je prestopil prag.Neokretno  A
zasmejal. Mladeniči pa so vsi pogledali v tla in      rdečica      jih je polila. »Pojdimo,« je izpregovoril Janče  A
proč, hinavci, proč od Krista! Tresla se je,      rdečica      je izginila, v gorečnosti so ji pobledele ustnice  A
oči so mu žarele, v licih je plula nervozna      rdečica.     Poiskal je Radovana.   A
Orion. . / . / stran 47 . / Azbada je oblila      rdečica      ob tem poslanstvu.Senatorji so dvignili glave  A
Izpod čela so opazovali Azbada, ki mu je ginila      rdečica      in se prelivala v bledost obupnega strahu.   A
je čisto posinjela, z ustnic mu je odbežala      rdečica.      Srepo je gledal na Iztoka in z ostrim pogledom  A
smehu toliko laži, da jo je od sramu oblila      rdečica.     Mati jo je pogledavala čez mizo.  A
Sicer se poberi k vragu!« Aleni je zaplula      rdečica      v obraz, prestavila je stole, pretegnila Viktorjevega  A
Ko je izginila bledost in ji zaplula živa      rdečica      v lice, je stisnila belo pest, oči so se ji  A
tretje pismo, odkar sama ni nič pisala staršem.      Rdečica      jo je oblila, ko je iz kratkih in okornih stavkov  A
nemirno. Ko jo je Brest zagledal, ga je oblila      rdečica,      knjigo, ki jo je držal v roki, je hotel naglo  A
»Pomeni?« Rahla      rdečica      je šinila Minki v lice. »Kaj bi pomenilo  A
dolgčas. Dvakrat je prečitala Alena pismo,      rdečica      ji je plula v lice; tiha sobica, kjer se je  A
zbežala v hišo. Žaku pa je zalila obraz temna      rdečica.     S stisnjenimi pestmi se je približal mojemu osuplemu  A
da še zdravega ne okuži!« Lovreka je oblila      rdečica,      zakaj učiteljeve besede je razumel kot grajo  A
medtem ko je dečku po licih zavalovila temna      rdečica.     Ko je spregovoril, se mu je glas zatikal.   A
njegovo zagorelo polt ni več udarjala temna      rdečica,      glasilka zdravja in življenjske radosti, temveč  A
Oblaček za oblačkom, pok za pokom.      Rdečica      se spreminja v umazano rumenilo ...V zraku nad  A
izginil ko kafra...« Lovrekov obraz je zalila temna      rdečica:      povesil je glavo, navdan z mešanico veselih  A
oči se mu razširijo, v obraz mu buškne temna      rdečica.     Prišlec ga še ni opazil, zakaj s sklonjeno glavo  A
napel in v začrnela lica mu je buhnila srdita      rdečica.     On, ki že izza mladih nog ni razumel šale, je  A
draga, pokaži mi še otroka!“ Že je izginila      rdečica      iz njenih lic in ustnice so ji bledele od srda  A
premikati na stolu; stisnila je ustna in lahna      rdečica      ji je stopila v lica; gledala pa me je tako  A
govoriti dalje, toda umolknila je nenadoma in rahla      rdečica      se je prikazala na njenih licih. ”Navsezgodaj  A
slonice in se je napol vzdignila z životom; temna      rdečica      se ji je razlila po licih do vratu in oči je  A
stopila tedaj . / . / stran 54 . / nenavadna      rdečica      in zasvetile so se tudi njene oči - nenadoma  A
zabavljice. Njegova lica niso bila več bleda;      rdečica      je gorela iz njih, posebno kadar je čez mero  A
ter žel velikanskih napredkov ... Oblila ga je      rdečica,      in strahom je gledal okrog sebe, kadar se je  A
izginil, predno sta se osvestila. Mileno je zalila      rdečica      do vratú, a Milan je mršil obrvi ter se grizel  A
otroški in prav tako brezkončen sram; paleča      rdečica      ni hotela z lic, še zmerom bolj je žgala.   A
pogledala v obraz: lica so mu bila zardela in      rdečica      je ostala, bila je zmerom žarnejša in ogenj  A
polje. Mateja je zabolelo, od srda mu je zaplala      rdečica      v obrazu. ”Glej, grešil sem, ker hočem više  A
poljubil na ustnice. Hanca je strepetala, temna      rdečica      ji je zaplala v licih ... Od fare gor se je  A
vedi, če se je vrnil!“ je odgovorila Hanca in      rdečica      ji je šinila v obraz. ”Na fari je menda ostal  A
vse izpremenilo; lep ogenj je zasijal v očeh,      rdečica      je zaplala v licih in kakor prej so bile ustnice  A
obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala      rdečica      in ustnice so se bile zategnile v čuden nasmeh  A
glavo v dlani. Bral je hitro, oči so ga pekle in      rdečica      mu je temnela v licih.Do konca je prebral in  A
tresočo roko in ga je izpraznil na dušek; progasta      rdečica      se je prikazala na suhih licih. ”Kam pojde  A
bili njih obrazi pod sivim nebom. Ugasnila je      rdečica      tudi v licih Kurentove neveste; sklenjene roke  A
natočil drugi kozarec in je izpil na dušek: rahla      rdečica      se je prikazala na njegovih zabreklih licih  A
osupel nanja, ni videl, kako je bila izginila      rdečica      z Alminih lic in so ostale samo še dolge rdeče  A
Ali razumete?“ Gledal je zmerom bolj nemirno,      rdečica      se je prikazala na njegovih dolgih licih.   A
človek, ampak moje srce je blago ...“ Še gorkejša      rdečica      mu je šinila v obraz, ko se je zasmejal Košir  A
časih zatrepeče na teh krasnih volutah bolna      rdečica.     Zdi se mi, da poljubljam obraz mrličev, Matilda  A
moški glas. V tistem hipu jo je oblila temna      rdečica.      ”To je bil greh!“ je šepetnilo v srcu.  A
se je, Kačur pa je obstrmel in polila ga je      rdečica.     Nato se je nasmehnil nerodno, v zadregi, in oči  A
”Vlačuga!“ Oblila jo je temna      rdečica.      ”Še enkrat reci to!“   A
Kadar je bila pri njem, se je prikazala nežna      rdečica      na njenih licih, oči so sijale, molčala je in  A
mogli odkrižati ...“ Mihova je oblila temna      rdečica;      ustnice so se mu gibale, toda izpregovoril ni  A
dvema paroma konj ...“ Izpraznil je kozarec in      rdečica      mu je stopila v lica, čuden ogenj se je vžigal  A
kdaj.“ ”Kaj se poznata?“ je vprašal učitelj;      rdečica      mu je bila stopila v lice. ”Od prej se poznava  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA