nova beseda iz Slovenije
poluodprtih trepalnic so gledale bele oči, bolna | rdečica | je gorela na razbeljenih licih, ustnice so se | A |
utrujen. Amalija je plesala z Vranom; lahna | rdečica | je plavala na njenih licih, in njen pogled je | A |
kakor speč metulj. Obraz je bil svetel in poten, | rdečica | pa se ni hotela prikazati na licih. Mati | A |
otroku v grlo, in ko se je vzdignil, je bila | rdečica | na njegovem zalitem obrazu še temnejša.Drobne | A |
opravila!“ Župnik je spravil list in je molčal; | rdečica | v njegovem obrazu je bila bledejša, nekaj težkega | A |
se je čelo nagubalo, in v senca mu je stopila | rdečica. | ”Dà, spominjam se...“ je odgovoril počasi in | A |
ne bo nič s teboj.“ Mrak je molčal in temna | rdečica | mu je zalila obraz ... To je bilo pred davnim | A |
kakor je tvoj, nisem videl še nikoli.“ Temna | rdečica | se ji je razlila po licih; pogledala je v stran | A |
telo je bilo močno in polno, ognjena, krasna | rdečica | ji je ležala na obrazu, vlažne oči so gledale | A |
višje in višje, dokler ni zasopljen utihnil. | Rdečica | na Haninem obrazu je postajala žarnejša in temnejša | A |
pozneje; ustnice so se ji bile napele, topla | rdečica | - tako nežna in fina, kakor da bi bila samo | A |
je razžalil: od senc dol se je pokazala lahna | rdečica | na njenih licih; toda ni ga genilo; vesel je | A |
sebi; tako ga je bilo sram, da se mu je izlila | rdečica | po licih in da je hodil hitro, s sklonjeno glavo | A |
bolne prsi so se burno dvigale od sreče, jetična | rdečica | se je bila razlila od las do vratu ... Voz | A |
ne bova čakala ...“ Nenadoma se je prikazala | rdečica | na njenih licih, Bog sam vedi odkod. ”Saj | A |
zgodilo, kar nikoli še v petindvajsetih letih: | rdečica | mu je šinila v obraz in povesil je oči.Zardela | A |
strah, ni se ganil in ni rekel besede; rahla | rdečica | se je bila prikazala na njegovih sencih. | A |
nižje nad očmi in ustnice so bile tanjše, tudi | rdečica | na licih ni bila več tako gorka.In Peter je | A |
vekomaj, amen!« Sestri Elekti je šinila bolna | rdečica | v bledo lice.Drobna, neznatna je stala pred | A |
skomizgnila z rameni. Gospe materi je stopila | rdečica | v lice. Takrat se je zgodilo nekaj tako čudnega | A |
materi Serafini na lice, ko je vse to brala, | rdečica | sramote ji je zagorela v obrazu. Vzdihnila je | A |
Nosnice so ji drhtele na ostro rezanem nosu, rahla | rdečica | ji je zaplala v obledela lica, ostro so sinili | A |
misliš, da sem pijana, kaj?« Anici je šinila | rdečica | čez obraz, ni mogla prenesti taščinega pogleda | A |
Fantje so se zasmejali, Juriju pa je udarila | rdečica | v obraz. »Le pojdi, Juri, plačam pa | A |
za roko. »Juri!« je dejala skoro trdo, in | rdečica | ji je plala v obraz, »takrat ni dovolila tvoja | A |
Moraš!« Glas ji je drhtel, in | rdečica | ji je plala v obraz.Prijela ga je za roko in | A |
vendar, tedaj je Anica začutila, da ji polje | rdečica | v lice in da se ji napolnjuje srce z bridkostjo | A |
»Kaj naj skrijem?« si je mislila Anica, in | rdečica | sramežljivosti ji je zalila obraz.Segla si je | A |
postal še pozornejši. Hipoma pa mu je šinila | rdečica | v obraz in je skočil kvišku in se ozrl po čredi | A |
pravde niste dali še nič.« Anici je šinila | rdečica | v obraz, in začela se je opravičevati, da na | A |
stemnilo . / . / stran 33 . / v oblak in težka | rdečica | mu je pokrila lice.Mrmral je polglasno svoje | A |
Oči so mu zagorele, lica mu je pokrila temna | rdečica. | Kakor svoje dni v mlajših letih je trepetal nemarni | A |
jih slišiš, kako govore.« Štefanu je udarila | rdečica | v čelo, ostro in okrutno se mu je urezalo ob | A |
ponoči!« je udaril Foramiti. Štefanu je udarila | rdečica | v lice. »Nedolžen sem!« je zastokal v jezi in | A |
Vihtelič list; v lice mu je dahnila živejša | rdečica. | »Pismo govori o neki Luciji ‒« Župnik je zbledel | A |
Neža jima je grela vina. Rahla | rdečica | je stopala možema v lica, mehka trudnost v ude | A |
ljubljanske sedanjosti, in skoraj bi človeka oblila | rdečica, | da se še ni zastavilo slovensko pero, ki bi | A |
grofica Esterhazyjeva?« je vprašala zamolklo. | Rdečica | ji je za hip preletela obrazek, tudi knez je | A |
Tam se je zgrudila Ana Rozina na kolena in | rdečica | ji je čez in čez zalila zorno lice.V ti svoji | A |
njegovem srcu! Dobro opazi, da se ji razširi lahna | rdečica | po cvetočem obrazu, kakor se razširi jutranja | A |
govorila. Ali v lice ji je bila prišla lahna rožna | rdečica. | Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je časih | A |
luninem svitu, da se je bila razprostrla ognjena | rdečica | po bledem tem obrazu, kakor bi se Filip Tekstor | A |
kontesa, nekaj prinesel!’ In še bolj ga je oblila | rdečica. | Pazno se je ozrl na vse strani. | A |
kožuhovini. Mraz ji je bil razvnel lice, da je lahna | rdečica | pokrivala ji obrazek.Meni, oslepelemu bedaku | A |
družbi ter si odkril glavo. Kontesama je zalila | rdečica | lice in v zadregi sta bili. »Vidite | A |
naju. Čez nežni obrazek se ji je razlila divna | rdečica, | da vam je bila nebeško krasna v svoji nedolžni | A |
lise na licih, temveč oblila ji je prav odločna | rdečica | ves obrazek. »Hladno je! | A |
Živka se je nasmehnila in pobesila oči; srečna | rdečica | ji je zalila zdravo lice. Ni bila sladkostno | A |
zaspal. Na obrazih bolnikov je rdela strašna | rdečica. | Vsi so molčali in so ga gledali, kakor bi česa | A |
se je razlila po lepem, solznem licu radostna | rdečica | od same sreče in zadovoljnosti.Ko je tekla domu | A |
zemljo; po obrazu se ji je razlila komaj vidna | rdečica. | Gredoč si je odpenjalo pripeto krilo in skočno | A |
nasmehnila, na licu se ji je prižgala mlada, čista | rdečica. | »O, saj bi bil mnogo rajši pod oknom!« | A |
dehtela zdrava toplota deviške postelje. Zaspana | rdečica | ji je odevala mehka, bela lica, a razpuščeni | A |
vrata.« . / . / stran 5 . / Janeza je oblila | rdečica, | še odgovoriti ni mogel precej, tako ga je udarilo | A |
govorjeni trditvi Blaž Mozol spet vstane, a lahka | rdečica | spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je | A |
« Deklico, začuvšo to ime, oblila je lahka | rdečica; | a vprašanje jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen | A |
vprašuje teta. »Prav malo,« odgovori Leon; pa | rdečica, | ki ga je lahno oblila, pričala je, da se ni | A |
pogleda in vzdihne: »Moj bog!« Žagar se ustraši, | rdečica | ga oblije in jezen si misli: »Otep stari, gosposki | A |
Položi svoj košek naglo na tla, razpne roke, | rdečica | jo oblije, svetlo gleda in kaže velikanske svoje | A |
« Ona je bila pokonci skočila, mala | rdečica | ji je lepo lice pobarvala in oči so zopet vzplamenele | A |
odgovoriti nisem vedel kaj. »O, navsezadnje vam še | rdečica | v lice udarja.Že vidim, da sem vas še zalotila | A |
. / . / stran 100 . / Tudi Lovreta je malo | rdečica | oblila, ko je Marijan, potem ko je skoro vsakega | A |
samo reci, da ni res!« Gospoda Benjamina je | rdečica | oblila. »Dobro, deklica, dobro!« reče poštenjak | A |
Ko ga je zagledala, oblila jo je za hip lahna | rdečica, | vstala je in segla mu v roke, rekoč: »Marijan | A |
tudi to je on storil!« zakriči Domen naenkrat, | rdečica | ga oblije, solze se mu ustavijo; popade kol | A |
zrcalu videli, gospod Lisec, pričala bi vam vaša | rdečica, | ki je prav posebne vrste ‒ jaz nekoliko poznam | A |
posodil malopridnežu, tistemu Lahu Cirianiju.« | Rdečica | je sodnika oblila.Nekaj časa je tiho zrl v tla | A |
Le tiho bodi!« Temna | rdečica | zalije obraz bolnici, ki res molči dobro dolgo | A |
Mama se ji je pa smejala: »Ne taji. | Rdečica | te izdaja. Si že prav ravnala,« jo je pohvalila | A |
Kateri bi bil najbolj pravi?« Štefana | rdečica | zalije o tem vprašanju, gleda prédse v kozarec | A |
sedla zopet na klop koncipistu nasproti. Temna | rdečica | ji je zalila lice in s težko sapo je iskala | A |
cajnice, da ga ne zamenja vnovič. Temna | rdečica | je zalila lice mladi deklici, ko ji je Barba | A |
je naglo nemški; z lica ji je odsevala lahka | rdečica; | »v gradu me bodo že pogrešali.Milica! Anica | A |
pri zadnjih besedah drenovske gospe. Lahka | rdečica | ji je silila v lice, a potem je bila takoj zopet | A |
ameravate očitati ...?« . / . / stran 137 . / Temna | rdečica | ji je zalila lice, ko je vstala s svojega sedeža | A |
je bilo svetleje, videl bi bil, kako je lahka | rdečica | oblila župnikovo lice. »Še!« dejal je naglo | A |
Vi, vi ste?« vzkliknila je baronica in temna | rdečica | ji je silila v lice. »Ubogal sem vas!« dejal | A |
je kazal navaden vesel izraz in tudi prejšnja | rdečica | je bila izginila. Molče je ponudila z roko sodniku | A |
ta človek moje risanje popravljati, in majhna | rdečica | jo oblije.Skoro je bila razžaljena. | A |
Metka je le molče stisnila roko teti Urši; lahka | rdečica | ji je pa vendar silila v lice.‒ | A |
obličju mu je sicer razlita nekova bolestna | rdečica, | vendar kaže vse, da se je mladeniču, ki ima | A |
slovenščini. Možu se zaiskre oči in vesela | rdečica | mu šine v lice.Z glasom, prav krepkim za tako | A |
šla, tudi v hlev je že pogledala in nekdanja | rdečica | ji je spet pobarvala lica.Kar pomladila se je | A |
zastokal Kozomolec, ko ju je zagledal, in čudna | rdečica | se mu je razlezla po obrazu. »Kozomolec vama | A |
se obrne pri teh besedah nagloma v stran. | Rdečica | je zalila sinu lice, srce mu je jelo hitreje | A |
nežna rožica, če jo popali slana čez noč. | Rdečica | z njenega lica se je umaknila mrtvaški bledobi | A |
Zalika zre nepremično na tla. | Rdečica | oblije njeno lice.Nedolžnost odseva z njenega | A |
jutranje nebo, najlepša boja na svetu, sramežljiva | rdečica; | ust, ki blagoslavljajo, ne kolnejo, iz katerih | A |
»Zora, vi ne veste, kaj je ljubezen!« | Rdečica, | ki ji je oblila obličje pri teh besedah, bila | A |
stala pred človekom v beraški obleki. Lahna | rdečica | ji je bila zalila belo lice, lepe oči so ji | A |
Kmalu je bila žena poživljena in pokrepčana; | rdečica | se ji je vračala počasi na bleda lica.Kako je | A |
imeti kakih petdeset let ali tudi več. Zdrava | rdečica | na okroglih licih je pričala, da se ženi ne | A |
zdaj pa mi je zastala sapa in me je oblila | rdečica | in sem se tresla ko šiba in nisem vedela, kaj | A |
tihim glasom, da se komaj čuje. Jožeta oblije | rdečica, | gromko zavpije: »Tebi, tica, diši moj imetek | A |
sam prepričal. Če se spomnim nazaj, me oblije | rdečica, | da sem se mogel tako abotno vladati. Da sem | A |
osupne, molči dalj časa, bolj in bolj ga zaliva | rdečica, | naenkrat da eno roko meni, eno očetu in izpregovori | A |
to. . / . / stran 117 . / Spopadla jo je | rdečica, | rekla mi je tiho, da sem jo komaj razumela: | A |
« je dejala Katarina skromno ali odločno in | rdečica | ji je zalila lici. »Potem pojdeva skupaj,« je | A |
potrebno že preskrbeli!« Obraz ji je podplula | rdečica | in zbežala je iz kuhinjo, tekla za hišami v | A |
pelo, resnično pelo. Njegov obraz je razgrela | rdečica | navdušenja in ponosa, oči so se svetile in žile | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |