nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ljudje v tem času niso kaj prida sramežljivi, še ženske iz višjih krogov pogosto preklinjajo, še knezoškofu je zjutraj ušlo nečastno ime z jezika, a to še ne pomeni, da Katarina ni bila sramežljiva, bila je; ob misli na to, da bi jo zaradi prekratkega krila privezali k sramotnemu stebru, kakor to počnejo z dekleti v Ziljski dolini, jo je oblila rdečica. Rdečica jo je oblila tudi ob misli, kako bo na tej poti vendar s temi rečmi, ki grejo iz telesa, z vodo nekajkrat na dan, z blatom vsak dan in s krvjo vsak mesec, pravzaprav se je od vsega, kar je prihajalo z dolgim potovanjem, tega bala najbolj, bolj od razbojnikov in vojsk, poplav in potresov. Bala se je svojega telesa, njegove izdajalske in neprijetne nesnage, ki človeka dela nizkega, podobnega živali, ki žensko spravlja še v posebno zadrego in jo pred moškim dela manj vredno, zasmeha vredno, zmeraj znova v položaju, na katerega čakajo s svojimi robatimi šalami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani