Revež pač zasluži, gospodična, da se mu bridka ločitev malo osladi.« Rdečica je polila Kornelijo od sramežljivosti in nejevolje pri tem predrznem pozdravu, a preden je še kaj odgovorila, se je že zahvaljevala Polonina zgovornost postrežljivemu gospodu in prosila, naj ju nemudoma pelje k dobremu Lazarju. Polone kot spremljevalke vitez Rožekar ni bil vesel, kakor bi je marsikdo drug ne bil; a malokomu bi se bilo posrečilo odkrižati se je tako hitro. Vrata v grajsko kapelo so bila slučajno odprta.