Molčala sta edino dva, največja junaka, Iztok in Jarožir. Brazgotina na čelu starega vojaka je čisto posinjela, z ustnic mu je odbežala rdečica. Srepo je gledal na Iztoka in z ostrim pogledom iskal misli za temnim čelom vojvode, ki mu je ždela huda skrb na obrvih.