polt (642)

Odkrij telo. Jaz ljubim pod tenčico hladno belo	polt.	Veronika se umakne.	A
svetlobo mehkih las, tvoj vitki stas in belo	polt.	Še vedno pred mano leskečejo tvoje črne oči	A
cvet Kakor z vinom strasti nalita tvoja bela	polt	dehti, kot izza rosnega cvetja gledajo tvoje	A
smo mi še večji. Zakaj njih vsaj izdaja temna	polt,	nas pa nič. In mi ne živimo ločeni od Italijanov	A
takó sta mu zagorela obraz in vrat. Vsa ostala	polt	je snežnobela. In voda je glasno štropotala	A
je vranje črne lase, velike modre oči, belo	polt	in skoraj dekliške poteze, zato pa je tudi veljal	A
spomladansko sonce. Imela je tanke ustnice, njena	polt	je bila rahlo pegasta, nežna, njeno telo je	A
utripniti z nobenim živcem, na začetku ga niti kurja	polt	ni oblila...Letali sta se začeli strmo spuščati	A
ničesar žalega. Kazal je na blond lase in svetlo	polt	ter skušal dati svojemu obrazu čimbolj ravnodušen	A
mojo staro suknjo.« Ko to slišim, me kurja	polt	spreleti, branim se kar je moč.Nič ne pomaga	A
v krčmo, izpreletela je Levko in Anico kurja	polt,	ker navadno je zahajal v drugo krčmo na koncu	A
njega polža, ‒ Slinarja po vsem životu kurja	polt	spreleti ‒ ta polž je bila Helika! »V sanjah	A
srajci, ki je samo še poudarjala njegovo cigansko	polt.	Vsi, ki so ju srečevali, so se spraševali, le	A
razdala, in ju je še kaj ostalo zanj? Je njena	polt	še trda in napeta, ali pa je lena in ohlapna	A
okus v njeni žrelni votlini, meče grenkokožne,	polt	izhlapeva dišečo roso.Nove in posebne so njene	A
polagoma obrabi in nenadoma dotraja. Drugačna je	polt	pričakovanja, mehkost telesa in upogibljivost	A
mehkost telesa in upogibljivost, in drugačna	polt	prihoda in razida.Nič ni bolj pozabljivega mimo	A
poltjo, ki bi mogla biti tudi, recimo enkrat,	polt	jesena ali javorja.Takrat, ko se je pripetila	A
obupnosti govoril Bierkopf. Izpreletela ga je kurja	polt,	v megli je sedel pred njim navihani žid; gozdar	A
državo.« Tu je Hvalibogovskega oblila kurja	polt,	našobil je ustni in še enkrat je prečital poslednji	A
zobe, za lase in za tisto kožo, ki se ji pravi	polt	in je nima vsakdo.Puhti pa vsa šara vsaka svoj	A
Tega je poklical Hilbudij. Njegova	polt	je bilá temna, lasje rdečkasti, postava velika	A
je ležal mrak, ustnice so se bile stisnile,	polt	ji je še bolj pobledela, oko pa je žarelo in	A
Njegov hunski obraz, zaviti čop las in počrnela	polt	so vplivali nanjo z grozo. Sključila se je	A
da bi planila nanjo in zasekala v njeno belo	polt	nohte, jo zgrabi la za razpuščene lase, jo pahnila	A
vest o pohodu barbarov, je Upravdi posinjela	polt	na suhem licu.Vse noči je gorela svetilka v	A
Imeli so enake črne lase, temne oči in temno	polt.	Človek bi rekel, da so trojčki, rojeni isti materi	A
je zelo bleda, tako bleda, da je imela njena	polt	v svitu karbidarice, s katero so si svetili	A
onemelo srce. Temna glava, temni lasje, temna	polt!	Ja, in tudi Miloševe oči.	A
stiskale Olgino ramo; bilo je, kakor da njena	polt	pod njegovo dlanjo diha globoko in prerojeno	A
strahotno, da je učiteljevo kožo nehote oblila kurja	polt.	»Kdo si, božji?« je zaklical in trdneje	A
se je močno spremenil. Skozi njegovo zagorelo	polt	ni več udarjala temna rdečica, glasilka zdravja	A
širok, krepak, malo kozav, tako malo, da je bila	polt	kakor od motnorjavega, rahloraskavega žameta	A
beli zobje; v lica bi bil malo zagorel, ali	polt	bi bila žametna, da bi spreletelo človeka po	A
gizdalina, ki je imel gladko, svileno, čisto žensko	polt.	Tudi on se je obesil zaradi nje, ali njega niso	A
skoro zaspane oči, brezizrazne ustnice, zdrava	polt,	brki navihani in brada koketno pristrižena;	A
ki je bil glasu podoben; trd in suh je bil,	polt	voščena, mrzla; drobne oči so gledale srepo	A
pošvedrani. Obraz ni bil skoraj nič izpremenjen, le	polt	je bila vodeno siva.Roke so bile zelo nabrekle	A
prsih je bila halja odprta in videla se je bela	polt.	Sedela sta tesno drug poleg drugega, pila sta	A
naveličala, ker je bila Marija tako divja in grda.	Polt	je imela na stegnih rumeno in Luciji, ki je	A
brezbarven; v senci je dobil skoro sivkasto	polt.	Toda njena ustna so bila rdeča in polna; - človek	A
dahnil nanj niti najlahnejši zefir. Mehka, bela	polt,	-- nikdar živahnejše nianse na teh hladnih,	A
pogled, zvonki glas in temnorjava, skoro zamorska	polt,	je razodevalo polnokrvnega moškega, ki ne prosi	A
Zaspana je; lica so upala in imajo zelenkastosivo	polt	sirotke, oči so skrite globoko pod nabrekle	A
bila zgrbljena, nadrobno razsekljana, imela je	polt	preperelega papirja in je bila vsečez posuta	A
predhodnica smrti. Prezgodaj je črnela nežna	polt,	pred pravično uro se je začela grbiti koža,	A
takrat, ko jo je videl na močvirju; tudi njena	polt	se mu je zdela finejša in nežnejša, samo njene	A
smejal. Marta je vzdignila obraz; belorjava	polt	njenih lic je zardela do senc. ”Nisva v cerkvi	A
megli, lepega fanta s pšeničnimi kodri; nežna	polt	je bila čisto bleda in vodene oči so strmele	A
črnkast; vse je bilo črnkasto, lasje, oči,	polt;	celo na govorici in na obnašanju je bilo nekaj	A
bil tam, vsi ljudje so imeli čudno rumenkasto	polt	na licih ... kakor da so umirali na očitnem kraju	A
imela črne lase in črne oči ter bolno, rumeno	polt.	Poklicala me je po imenu in me je vprašala:	A
razpletla lasé, so ji segali do nog in svétla bela	polt	se je lesketala izza pšeničnoplavega plašča	A
zaželela si je črne obleke, ker je bila njena	polt	tako bela, in kupil ji je rdečo žido.Ovila se	A
se je bila na rami raztrgala in čudovito bela	polt,	še bolj bela v tej črni izbi, se je bleščala	A
bi ji lahko roko poljubil, kakor tebi. Njena	polt	je bila bela, toda skozi tenko prozorno kožo	A
bil lep, ves ženski; skoraj prenežna je bila	polt	njegovih lic in izraz njegovih rdečih, polnih	A
polna, mehke in prijetne so bile poteze, toda	polt	je bila izpita, vodena, kakor po prečuti noči	A
polnih in otroških, kakor še nedotaknjenih.	Polt	na licih, na vratu, na razgaljenih ramah je	A
pod jopico in spodaj je bila gorka koža, bela	polt.	O Dorilis!	A
tako bel, da se nič več ni razločila njegova	polt	od bele obleke.Šivilje, ki so ji šivale poročno	A
kakor jih dobe navadno samo omožene ženske.	Polt	njenega obraza je bila čudovito fina, prozorna	A
prozorni havelok vagabunda; prej čista, bela	polt	je bila zdaj vsa oskrunjena, umazana od smešnega	A
škoda, da nimam barve, naslikal bi ji še rumeno	polt.	“--	A
od cestnega prahu, in celo to me je ženiralo.	Polt	ni bila tako gladka in prožna - na licih je	A
mi je zdelo časih lepo in imenoval sem tako	polt	”žametno“; ali zdaj mi je bilo, kakor da bi	A
širokimi rokavi, tako da se je zableščala bela	polt,	če je vzdignila roko.Senca, ki je bila med njima	A
krasen obrazek, oči kot dve grlici, bradica fina,	polt	od mehkega žameta; -- ali nisem božal ta krasni	A
bilo ime Lucija. Gladka in bela je bila njena	polt,	telo je bilo vitko, polno, poželenje izzivajoče	A
oči, da bi curljala gorka rdeča kri čez belo	polt,	da bi osinele kipeče ustnice in se vile; vzdignil	A
bi se trgal, zasvetila bi se bela poželjiva	polt,	zasvetila bi se in kakor studenci bi pritekli	A
lepa glava in rdeči curki so curljali čez belo	polt	-« »To je moj prizor!« je zakričal Jakob	A
obraz in se je čudil. ”Poglej, kako fino belo	polt	ima na podbradku, na vratu, celo na rokah ...	A
ramen in se je zasvetila v soncu čista bela	polt	... Sklonil se je v postelji in je zaječal	A
prešli, je udarilo sonce žgoče in trpko na oči in	polt.	Iz zoprne vročine, ki je pekla na kožo, se je	A
tisti, ki se je vanje utelesila gorka ženska	polt	... Mladi kmetiški cerkovnik se je sunkoma vzdramil	A
kakor biser, ki se je vanj utelesila dekliška	polt.	»Lucija, lahko noč!«	A
perilo je bilo prav tako črno, kakor je bila črna	polt	njegova. Nikdar se ni umival, nikdar česal.	A
po krvi. Jaz tega tiča hipoma spoznam, če ga	polt	srbi.Saj ni bil takrat prvič na Turjaškem gradu	A
E, dobro, da ravno prihaja! Stoj no,	polt	rjava!« V tistem hipu stopi Bogomir iz veže	A
k južini, premlatiti s palico, da bi ti bila	polt	črna kakor oglje!l Zaklel je orjak in zatulil	A
pustem otoku čisto v redu! Le mojo zagorelo	polt	si oglej, pa ti bo takoj vse jasno!Kako bi nekaj	A
Ivan Zakotnik ni dremal. Oblivala ga je kurja	polt,	nato ga je začela kuhati huda vročina.Začutil	A
mi je ostalo drugega, da si rešim svojo staro	polt,	za katero mi je še zmerom več ko za tvojo grčo	A
silil od roba - danes še me izprehaja mrzla	polt	- vtem se je zdajci prikazal, meni kakor angel	A
telo se ji napenja v rebus materinstva, drseča	polt	ji orje skozi kristal bistre slike, motor pa	A
ga je prebudilo iz spanja. Obšla ga je kurja	polt,	in sapa mu je kar zastala. ‒ »To je Prisanek	A
zmikastila. Tu pa je Rožleta kar streslo in mrzla	polt	ga je oblila.Naglo je zasopel in se obrnil.	A
kakor bi jih bil izbrusil nožar. In moja rjava	polt	je gladka, mlada in moška.To je dovolj, da ti	A
sem opazoval njen močni in lepi vrat. Njena	polt	je bila lepa, bela in vlažna.In nekaj je ležalo	A
Dana ga pogleda in Sevnikarja oblije kurja	polt.	Pogleda ga namreč ravno tako, kakor bi ga še	A
katere se je motno svetlikala njena zatemnela	polt.	Sedela je nasproti Cirilu v smeri, v katero	A
bolnimi in brezkrvnimi ustnicami vso njeno belo	polt,	njene oči, njene lase in njene prste.Njegovo	A
prične pogovor materija. Roka se meni z roko,	polt	s poltjo, telo s telesom.Poljublja jo po ustih	A
Verižica je stekla. Pamelo je oblila kurja	polt.	Umiril sem žago in jo postavil pod njen trebuh	A
mrkooki človek s palico v rokah. Izrazito belo	polt	ima, dolge črne lase in oblečen je v preprosto	A
privlačijo jo dolgi črni lasje, gladka brončena	polt,	brsteči temni popki dekliških prsi, popek nagajivo	A
zlata barva oblačila lepo poudarja njeno rjavo	polt,	lasje pa so obupni.Kot štrene ji visijo na ramena	A
Čeprav je večina ljudi tedaj že imela temnejšo	polt,	so v posadki bili trije belci.Menda sem ti že	A
ženska neke tuje človeške rase, saj ima temno	polt	in nenavadno odetev.Njene oči so človeške, zvedave	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani