”Čakaj no, ti ... veš, le čakaj ... jaz, jaz nisem blag človek ...!“
Iskal je vžigalice in jih je našel; prižgal je ter posvetil in je ugledal pred sabo, v zibajoči se megli, lepega fanta s pšeničnimi kodri; nežna polt je bila čisto bleda in vodene oči so strmele nanj v grozi.
”Ti?“ je vzkliknil Kačur, vžigalica mu je padla iz roke in je ugasnila.