Ves obraz je bil nedolžen, skoro otroški, kot da še ni dahnil nanj niti najlahnejši zefir. Mehka, bela polt, -- nikdar živahnejše nianse na teh hladnih, žametnih licih; oči velike in jasne, a brez vsakega izraza; če bi jih iztaknil izpod obrvi in položil prédse na krožnik, gledale bi ti istotako mirno in mrtvo v obraz. Samó na ustnih je živelo čudovito življenje; fine, polne črte so zadrhtele v najrahlejšem čutu, kakor zazvení struna pod prstom ...