pokopališče (1.673)

Odide. LORENZO Zdaj moram na	pokopališče	sam; Čez ure tri se vzdrami Julija, očitala	A
TRETJI PRIZOR	Pokopališče;	na njem rodbinski grob Capuletovih	A
PRVI STRAŽNIK Tlá vsa krvava! - Preiščita dva	pokopališče	in kogar dobita ga prímita.- Dva stražnika	A
osamljen, šibkega srca. Tvoj grob - sramota za	pokopališče.	‚Pa kaj potem,’ porečeš.	A
Oblaki nad polji so sivi kakor novembrsko	pokopališče.	Pesem Sedim in pišem.	A
tihi večer in, glej, mi smo pogorišče, davno	pokopališče,	v nas se blesti samo kaos. Pesem iz kaosa Ker	A
Ti tukaj?	Pokopališče	sanj. Tam leži upepeljeno velemesto.	A
šopek za god ali gospa v žalni obleki za na	pokopališče.	Nebo bo takrat prozorno kakor plitvo morje nad	A
In kdor se je naslednji dan vtihotapil na	pokopališče,	je lahko samo od daleč videl stražo in zapuščeni	A
kraju urejeno miniaturno, za dve rjuhi široko	pokopališče,	ki ga omejujejo preprosti kamni in ima na sredi	A
VI. »Tudi	pokopališče	na terase,« je presenečen rekel ob vhodu. »Vidiš	A
»Lepo,« je rekel. »To ni	pokopališče.	« »Res, da ni?«	A
Luciane dobre volje. . /\ .. stran 64 . \/ Tako	pokopališče	ni bilo prav nič več kraj za preminule ljudi	A
govoril sam zase in mislil na Jero. Šel je čez	pokopališče	in zavil po stezi za cipresami in se naglo splazil	A
kar je bilo kaj vredno: njive in travniki,	pokopališče	s cerkvijo in Hotejčev dom. Na polici	A
polja k Hotejcu. Tantadruj se je zamaknil v	pokopališče,	ki je bilo v tej čisti mesečni noči kljub mrazu	A
« je zagrmel Luka in zmagoslavno pokazal na	pokopališče.	»Tantadruj, jama je tam!« je veselo	A
Palica. Vrnili so se na polico in zavili na	pokopališče.	Veter je bril še bolj ostro in črne ciprese	A
Ženstvo zadaj, moštvo spredaj! In zdaj gremo na	pokopališče!	« Ukaz je bil tako odločen in tako pogumen	A
»Da mi nikdar in nikjer več ne stopite na	pokopališče!	Ste razumeli?«	A
vozom, ker je mislil, da bo peljal Venca na	pokopališče,	kakor je vozil vse podobne reveže; toda njegov	A
ozki in spokojni züriški ulici na hrib, kjer je	pokopališče.	Ko premetavajo njegovo ljubljansko stanovanje	A
tem svetom, med nebesi in zemljo. Ja, gor na	pokopališče	bo šel, naj njegova pokojna Neža, naj njena	A
moj grob bo tam zadaj, pokazal je na jezuitsko	pokopališče,	med mojimi brati, mnogo jih že leži v tej zemlji	A
si ni polil po najboljših hlačah, šel je na	pokopališče	in svoji ženi, ki je tam že dolgo ležala, povedal	A
bila mati silno žalostna. Nekega dne gre na	pokopališče,	da bi se tam malo izjokala. Pri tem si misli	A
sonce in mila luna osvetljujeta valobran in	pokopališče,	ves ta mogočni nesmisel.Njuna slutnja, ki pravi	A
je dobro zimsko sonce sijalo na valobran in	pokopališče,	na ves ta mogočni nesmisel. Videl je, kako	A
meso rakovic in pustili za seboj velikansko	pokopališče	njihovih oklepov.Gregor je naročil kozarce in	A
bi mogli plačati. Pustil je vse in zdrvel na	pokopališče.	2.	A
To bo majhno mesto. Čisto na sredi bo	pokopališče	s tistimi kamnitimi grobnicami in rožami, St	A
morali šepetati, vsa Livada je molčala kot veliko	pokopališče.	Še kak dan je moral miniti, da bo tudi on	A
. / stran 24 . / »Tako lepo imajo obrnjeno	pokopališče,	da zmeraj lahko vidijo, kako gospodarijo njih	A
vzdignili in . / . / stran 175 . / nesli na dolinsko	pokopališče,	in žena in hči sta ga spremili do groba.Juri	A
hišami, ki so se skrivale za sadnim drevjem, čez	pokopališče,	ki obdaja podružniško cerkev sv. Andreja, mimo	A
prijel Gašper sestro za roko in jo peljal na	pokopališče.	»Tu leži mama,« je dejal in snel klobuk.	A
preden se on vrne! Tone je šel zamišljen čez	pokopališče	po peščeni, s travo zarastli poti mirno znanih	A
smrt ju ni zbližala. Pogrebci so zapuščali	pokopališče.	Soseda Gričar in Gostič sta še popravljala novo	A
vedeti, pa poslušaj: Kdor gre nocoj ob polnoči na	pokopališče	in vzame prsti iz novega še praznega groba v	A
zaškripljejo mala vrata, ki poleg mrtvačnice drže na	pokopališče,	obstane ji noga.Že je hotela nazaj, vendar strast	A
v njeno smer. Velik del ljudi ostane zunaj,	pokopališče	je premajhno in pesnik je prevelik.	A
začela odvijati, ga je peljala prva pot na tržno	pokopališče.	To v breg poslonjeno veliko njivo so bili preuredili	A
otipa več! S klopi ob poti, ki je razpolavljala	pokopališče	napočez, je bil dober razgled po spodnjem delu	A
presenetila s predlogom, da bi raje obiskala	pokopališče,	kamor da zaide vselej, kadar je v domačem kraju	A
izložbah in cerkvah. Če bi moral zahajati na	pokopališče,	bi zahajal kvečjemu zaradi brata.Ta kraj more	A
Kdo so tisti, ki se tako radi zatekajo na	pokopališče,	je pomislil.Ali so ljudje, ki razen svojih preminuli	A
zvonik se je stegoval iz razburkane gladine,	pokopališče	je veznilo v blatu, mehko smo stopali v naliv	A
v legi, kot so mu jo določili, mudi se mu na	pokopališče,	sam spoznava, da poteka ves ta postopek veliko	A
na sejem, a je zgrešil pot in tako zašel na	pokopališče,	ki je prav v teh trenutkih prestajalo velike	A
okna sosednjih hiš postreči s svetlobo, vse	pokopališče	je ne premore, kajti dežuje v temnih curkih	A
Tik pota stoji cerkvíca brez duhovnega, pa ima	pokopališče.	Še kmalu nisem videl na kmetih tako čednih grobov	A
Grgićeva majka, da ga odvedejo v bolnico ali pa na	pokopališče.	Boš že slišala.«	A
ki okopava mrliče, jih straži in spremlja na	pokopališče.	Ta obleze vse hiše in obere vse novice.«	A
nama privedla korake tudi mimo pokopališča.	Pokopališče	‒ bodi pozdravljeno!Pred vhodom sta čakala dva	A
po Dunajski cesti ‒ namenjen sem bil na staro	pokopališče,	ondu ni gneče, ne žive ne mrtve ‒ pa začujem	A
bilo prav. Le nekaj žensk se je razkropilo na	pokopališče,	kjer so pokleknile po grobeh in jih kropile	A
koncu so v koraku peljali avtomobili. Cesta na	pokopališče	se je v strmi serpentini vijugala v dolino,	A
bridka smrt in se je krsta za krsto pomikala na	pokopališče;	ko so ljudje izgubili mero za resničnost in	A
je vedla na majhno, za cerkvijo se skrivajoče	pokopališče,	obdano na eni strani z gozdom, na drugi s sadovnjakom	A
krčmi, kakor gre človek ob vseh vernih dušah na	pokopališče.	Mračna, nizka izba, dom žalosti in puščobe.	A
volji. ”Naj nosi hlod iz gozda, pa ne krsto na	pokopališče,	to s svojim surovim obrazom!“ Ali vkljub	A
napravljale nepotrebno grozo. Prišli smo na	pokopališče.	Ob jami sta stala dva zamazana starca z okroglimi	A
Dolgčas mu je bilo - kam bi šel drugače, nego na	pokopališče?	Bilo pa je blizu Vseh svetih.	A
točil. ”No, drugi dan se je spet napotil na	pokopališče,	ob tisti uri.In kaj je zagledal?	A
Rat ... no, tretji dan se je spet nameril na	pokopališče,	nogé same so mu kazale pot, prišel je tja, da	A
dobro, kaj sem izgubil. Jutri zgodaj pojdem na	pokopališče,	da vidim ono gomilo.Ne bilo bi lepo, da bi ostala	A
grobovi hodiš; tvoje življenje je prostrano	pokopališče.	Vsak trenutek ti je prijatelj, ki si ga zagrebel	A
neuslišano, zavrženo. Zdaj je vse tiho, mrtvo, je	pokopališče,	da nikjer tako strašnega; pod temi ogromnimi	A
”Kakšno gnezdo!“ je vzdihnil Malar. ”Kakor	pokopališče!	“ Odšel je bil iz Brezovja še pred sončnim	A
Hitel je po stranskih potih in je dospel na	pokopališče	dolgo pred pogrebci. Z venci in zelenjem	A
stran 105 . / Poleg cerkve se je razprostiralo	pokopališče,	ograjeno z visokim in močnim zidom in skoro	A
razprostiralo se je v tihi senci veliko samotno	pokopališče.	Tam zadaj, iz doline, iz ravni, je pela in zvonila	A
veliko odprto rako. Tam se je razprostiralo	pokopališče,	večje nego vsa vas; vegasti križi so se nagibali	A
nadalje in še nagloboko, bi morda razgrnili tako	pokopališče,	da ga na svetu še ni bilo. Stali so bledi	A
Kakor zadnja postelja si, domovina, in kakor	pokopališče:	v daljne kraje se napoti romar, da užije življenje	A
silno razpelo na križpotu. Pod njim je bilo	pokopališče.	Na tisoče jih je ležalo tam, na tisoče drobnih	A
tako lep pogreb. Pol vasi ga je spremilo na	pokopališče.	Njegova votlina pa je sedaj zanemarjena in	A
kakor da je bil padel kamen na tla. ”Kje je	pokopališče?	“ ”Koj tam gori!“	A
tej nemi pokrajini, ki je spala pod menoj.	Pokopališče	je bilo vrhu grebena, visoko nad vso pokrajino	A
čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na	pokopališče,	da nisem vedel kako in kdaj, nato smo stali	A
odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na	pokopališče;	prišel sem do vrat, pa sem se vrnil.Kakor strah	A
grobove, kdo se jih spominjal?“ Vrnil sem se na	pokopališče,	da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom	A
”Tako mladi!“ Šel sem dalje; tam je bilo	pokopališče.	Naravnost na prostrani, z belim peskom posuti	A
Očetu se je zdelo, da ga peljejo živega na	pokopališče,	in jokal se je vso pot, ko se je tresel in zibal	A
blatni stezi proti vasi. Za cerkvijo je ležalo	pokopališče	v vlažni senci.Na gomilah so stali polrazpali	A
okence in odprl se mu je razgled naravnost na	pokopališče.	Tam je že sijal mesec, velik in bel, svetili	A
blagoslovljena tla. Mesečina je oblivala vse	pokopališče;	tenke, dolge sence so se bočile preko gomil	A
božje sodbe - o, zame ne bo več mirne noči; in	pokopališče	je tako blizu!... Če bi poškropili prag in okno	A
župnik mizarja, ki je peljal na vozičku rakev na	pokopališče,	se je napravil tudi sam; toliko da se je še	A
Nabralo se jih je čudovito veliko in kmalu je bilo	pokopališče	polno vse dozida.In kakor da bi se bili domenili	A
nobenem vzdihu; senca, ki je polagoma zagrinjala	pokopališče,	ni bila bridkost; bojazen je bila, toliko nemirnejša	A
opolnoči, prijatelja, se ozrita skozi okno na	pokopališče!	Majal se bo težki kamen, gibal se bo narahlo	A
ure dela bo imel, predno se pripeha iz groba;	pokopališče	je zaklenjeno in zaklenjen je farovž in mizo	A
ampak toliko pravim, da bi šel rajši opolnoči na	pokopališče.	Nikoli še nisem videl takega obraza in sam ne	A
ovito okoli okostnika. Samotno in žalostno	pokopališče	je bila vsa vas. Polurazpale koče kakor gomile	A
Bilo mu je, kakor da je bil prišel o mraku na	pokopališče,	ki so ga bili bežeč ostavili plahi pogrebci	A
hripavim, pijanim glasom. Ko smo dospeli na	pokopališče,	je bilo že polno ljudí; stali so tam z radovednimi	A
kraju ceste se je razprostiralo z zidom ograjeno	pokopališče	in ravno iz okna srednje sobe je bil izvrsten	A
mirna je bila voda globoko spodaj, brez valov;	pokopališče	zavrženihin pozabljenih.Če se je zgenilo tu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani