nova beseda iz Slovenije

Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:

Vsem je bil v napoto ta opravek, to se je videlo, zato takšno skrivanje, takšno potikanje in takšna naglica, le brž le brž v jamo z njim, samo ne zamujati časa, temveč kar v zajčjih ovinkih kreniti proti Žalam, se ogniti velikim cestam in trgovinam, ki so te dni končale letno razprodajo in pravkar pričele ponudbo zimske opreme, pripovedujejo, da se bo letos vse podražilo, zadnji čas torej, da vključimo dež, da odpremo zatvornice oblakov in pošljemo z neba najdebelejše kaplje, kar jih pomnim, če se je na moj spomin mogoče zanesti, in bog je rekel bodi dež in bil je dež, kakršen se ne pripeti vsak dan, in bog je naščuval dolge in trde curke na vse te klobuke in prazniške hrbte, pravo neurje se je zlilo po njih, golo, razvlečeno deževje brez bliskov in grmenja jih je poparilo. Kmalu so se valjale hiše v umazanih lužah, kacalo se jim je, kadar se je katera okrenila proti drugi, zvonik se je stegoval iz razburkane gladine, pokopališče je veznilo v blatu, mehko smo stopali v naliv, v dež so bili postlani naši koraki, če vam je tako postavljanje besed po godu. Priznati moram, da sem zamudil in se pridružil sprevodu šele pri pokopališčnih vratih, kajti opravki so me zapoznili, tam postojiš in tam pokramljaš, po malem se ustavljaš, malenkost tu, malenkost tam in ni vredno, da bi govoril o tem, toda iz majhnega zraste veliko, dosti, da si zamudil in ujel sprevod ravno še v trenutku, ko je bil še sprevod in ni še bil množica, vključil si se torej v zadnjem trenutku pred njegovo spremembo, tik preden se je razpustil in se spremenil v množico, ki se bo po tem razgrnila po pokopališču.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA