Anka, ki ni ne slutila ne sumila nič hudega, je skušala oba zagovarjati; prigovarjala pa je tudi goreče Janezu, naj ne jezi očeta, dokler je še doma; zakaj pri vojakih se bo potem gotovo kesal, in kaj šele, če bi mu oče umrl, preden se on vrne! Tone je šel zamišljen čez pokopališče po peščeni, s travo zarastli poti mirno znanih s cvetjem zasajenih in skrbno opletih grobov Gašperja in njegove žene tja na drugi konec, kjer je samela zapuščena gomila polomljenega Miha. Napis na križu je bil od dežja in snega izpran kakor v srcih ljudi spomin nesrečnega človeka.