Levki utriplje srce, vročina jo kuha, sama ne ve, kaj dela, vstane, vrže nekoliko obleke nase, na pol brez uma odpre vežne duri in gre proti cerkvi. Po vsem životu se trese in ko zaškripljejo mala vrata, ki poleg mrtvačnice drže na pokopališče, obstane ji noga. Že je hotela nazaj, vendar strast je bila večja nego strah; kakor v sanjah je tavala mimo mrtvačnice po grobih dalje.