nova beseda iz Slovenije
dni in videl boš reči, da ti bodo stali lasje | pokonci. | A glej, tudi Aron je tu. | A |
nerodnim aparatom za razkuževanje. Dedal skoči | pokonci. | LOJZE: Psst. | A |
Mislila sem, da me bo kap tam pod havbo. Skočim | pokonci | in pokličem frizerko.Kaj je to? vprašam. | A |
tega v naši deželi manjka - ljudi, ki bi znali | pokonci | nositi glavo. DRAGOLIČ: V naši deželi se | A |
Trubar mu pljusne vode v obraz. Janez plane | pokonci. | Prijemlje se za glavo. | A |
To je pa podla lopovščina! (Vsi trije | pokonci. | ) HRUSTIČ Koliko daste, da se to ne objavi | A |
pohrustal za malico, zato nas še vedno najbolj drži | pokonci | Martin Krpan, naš večni narodni junak, ki je | A |
če samo pomislim, da se bom morala spraviti | pokonci | in odkoračiti v krasni dan,noge me ne bolijo | A |
Sanja o vodi. ANDREJ (nepričakovano skoči | pokonci, | da stol kar odleti v steno): Špela!Greva! | A |
kdo bo klonil sužno glavo in kdo jo bo nosil | pokonci, | svoboden v trpljenju! LOJZKA: Da bi se n | A |
Grofica milostna prihaja k Vam; varujte se; že so | pokonci | v hiši. Odide. | A |
mimo okna). KOKALJ (se prestraši in plane | pokonci) | : O, jej.Kaj je pa to? | A |
Kokaljci. PEPCA Že tečem. KOKALJ (plane | pokonci | in hoče zbežati.) ANDREJ (ga ujame): Oha | A |
VRZA ki je bila na stolu zadremala, se spne | pokonci: | Moj Čeligoj, moj sin! Čeligoj. ZORISLAVA | A |
neče povedati. GROZDANA skoči s smehom | pokonci | in Zorislavi prste na usta položi. ZORISLAVA | A |
odpasal, tudi ne Hotjebor in Lastun. Vsi skočimo | pokonci. | Sedaj je bil čas, da so frankovski knezi svoje | A |
ZOVOLJ Tugomera zagledavši, se počasi skloni | pokonci | in stopi korak naprej, s prstom kazaje: Ha | A |
Mi verujemo! | Pokonci | glavo gradimo si čez dvomov brezdno most! Doseči | A |
sreče svit se v Kranji žari, ošabno nós′jo tí | pokonci | gláve. Al, de te jenja ta skeleti rana, ne boš | A |
rejenček! Očetu hvalo poj in ženski jopi; | pokonci | moško nosi svoj grebenček ter vsako leto v višji | A |
nekaj jih je, ki niso tako, le nekaj jih je, ki | pokonci | gredo, ki čutijo dostojanstvo ljudi. Naj umirajo | A |
odlok izobčenja, pregnanstva obstane čudno in | pokonci | plane, izvija se iz trte pomladin skoz mandeljnov | A |
odpira tihi grob in mrko klet. Obstane čudno in | pokonci | plane, ni vajeno prepasic in telege. V prepast | A |
svili, pretegnejo se v vzroke in razloge. | Pokonci | planejo z zagotovili, da ne prištevajo jih med | A |
Žena je pri tem milo zaječala, da je mož planil | pokonci | in prišel s strahom gledat. »Ali se ne čutite | A |
Hlapec, že precej starikav dedec, plane nenadoma | pokonci | in vrže žlico ob tla: »Tega pa ne maram | A |
za tujce. Strog ji je obraz, drži se trdo in | pokonci, | mladih tržanov niti videti noče.Pričakujoče | A |
»Saj sem jim dala v kuhinji.« »So še vsi | pokonci? | Tu bi jim bila dala.« | A |
so odhajali v Prosto luko. Vozniki so stali | pokonci | na šklepetajočih plohih in pokali z bičem, oni | A |
njihovega dela, ob zori pa bodo meščani našli trg | pokonci. | Hodili bodo posred stojnic ko med starimi znankami | A |
Pa kaj Piero! Ti bi morala vedeti; | pokonci | mi dremljete vsi, kar vas je.« Gospe nategujejo | A |
nato obsvetil oknu rob. Štefan je tedaj planil | pokonci | in zalučal pisanko na zofo.»Kaj potopil! | A |
Onidve sta se sunkoma prebudili ter planili | pokonci, | da sta potem sedeli na postelji in preplašeni | A |
neviden ob nenadnem ropotu težkih škornjev planil | pokonci | in se znašel ves sam v votlem ozračju, sam pred | A |
obrniti narobe, da bi ga zaščitil, se sproži | pokonci | in si s hrbti rok zaslanja ledja; njegovo telo | A |
sva nazadnje lahko postavila oblečeno okostje | pokonci, | sva ga vsak na eni strani pridrževala vzdolž | A |
mislili, da je njihov tovor še nedavno stal | pokonci, | kakor oni, in da je bil odet v prav take črtaste | A |
imelo več občutka o navpični osi, ko je bilo | pokonci, | ne o vodoravni legi, ko je bilo zleknjeno na | A |
na preži in čakalo, kdaj ga bodo kriki vrgli | pokonci, | se je za trenutek spozabilo, da bi se na skrivaj | A |
iz revierja telesa, ki ne morejo niti stati | pokonci | in si vtikajo, ko odtavajo na stranišče, prst | A |
utrgala. Tedaj je pogumni legionar skočil | pokonci | in rekel, da je po avstrijskem pravu na smrt | A |
tisti, ki so jim oči osrepele, morali ostati | pokonci, | zagozdeni v gosto gručo.Samó bolj podivjanim | A |
trenutek tik ob Bismarckovih očeh. »Oho, že | pokonci, | Antonia.« »Kaj vam mar!« | A |
obrniti narobe, da bi ga zaščitil, se sproži | pokonci | in si s hrbti rok zaslanja ledja, medtem ko | A |
zebrastih hlačnikov, medtem ko morajo drugače stati | pokonci, | trdno zagozdeni v gneči, tisti, ki so jim oči | A |
svinjine, - je odgovoril mali in položil levo dlan | pokonci | na sredo desne roke.« Pod šopom črnih las se | A |
otroka k sebi. Potem pa je sunkovito planila | pokonci, | zapičila svoje drobne, ostre sive oči naravnost | A |
so se zadrli vojaki kakor v zboru in planili | pokonci. | »Tu imaš ognjenega. | A |
Te besede so Žefa resnično pogrele. Skočil je | pokonci, | kakor bi ga oblil s kropom, potisnil kučmo na | A |
Lahi, da me razumeš! Krilo zagleda, pa že rep | pokonci, | slino iz ust in zbezlja.Ta pa ... no, tvojo Zmago | A |
debele!« »Kaj?« je zdaj kovač besno planil | pokonci. | »Zmažem ga kot hudiča!« | A |
Odgovora ni čakal. S primernim ropotom je postavil | pokonci | svoje koščeno telo, razširil dolge roke, zgrabil | A |
je? - sem prestrašeno vprašal in kar planil | pokonci. | Srce mi je burno utripalo, ker se me je spet | A |
Ko je pozvonil zvonec, je Martin prvi planil | pokonci. | Potegnil je nase svoje grahaste pumparice | A |
»Porco cane,« je planil Martin | pokonci, | »kaj le spraviš iz sebe.Tega pa ne pustim. | A |
če bi bilo milijone tatov, je Jera planila | pokonci | in začela glasno oporekati, ker se to ni strinjalo | A |
umazane in raztrgane. To jih seveda tudi drži | pokonci. | Moški skoraj zmeraj prej obupa. | A |
se je in krenil po kolniku. Glavo je držal | pokonci, | da ne bi z brado pritiskal na cvet, ki mu je | A |
Kadar jo je učitelj poklical, je hitro planila | pokonci, | uprla svoj pogled naravnost v njegov obraz in | A |
zakrile oči. Zlecnil sem se in hotel planiti | pokonci, | toda roke so me trdno zadržale - in v brnečo | A |
usta. Ko me je otrok zagledal, je hitro planil | pokonci, | široko razširil usta, pokazal močne, bele zobe | A |
hoče podpirati, toda stara Angelca drži glavo | pokonci | in hodi vzravnano, čeprav z vidnim naporom. | A |
gre Tildica; roke ima zvezane, a glavo drži | pokonci. | Njeni svetli lasje so razmršeni in ji padajo | A |
Sovi žari obraz. Navdušeno plane | pokonci | in se naglo poganja proti vratom, opirajoč se | A |
zadrgalica?« je vprašal čez čas in skočil naglo | pokonci, | kakor bi se zbudil iz hudih sanj. Izidor | A |
seveda,« je veselo pritrdil Izidor, planil | pokonci | in na svoj račun stekel po novo pletenko.Potem | A |
103 . / . \/ . / Venček je zardel in planil | pokonci. | »Kam letiš? | A |
»Kaj, ali ti nisem dal robca?« je planil | pokonci; | zvest svoji obljubi, da otroka ne bo pomehkužil | A |
preden je izgovoril, je Moj Jezus znova planil | pokonci | in se zadrl: »Kaj pa vidva a? | A |
useknil. »Kdo se cmeri, a?« je planil Moj Jezus | pokonci | in tako udaril po mizi, da je Venc odskočil | A |
zakričal in tolkel po mizi. »Kaj?« je planil | pokonci | njegov nezakonski sin in stopil predenj.»Ali | A |
obraz v dlan in se zamislil. Nenadoma je planil | pokonci, | se grenko nasmehnil in stopil iz hiše.Potegnil | A |
prerekanje, ki se je vnelo v kuhinji. Skočil je | pokonci, | a še preden se mu je spomin razbistril, je že | A |
temveč zašepetal. Plačam, je zakričal in skočil | pokonci, | planil je skozi vrata in v kuhinjo.Najprej ni | A |
Strumno zdaj, strumno in zbrano. Glavo | pokonci, | fant, pogled strumno naprej, neomajni pogled | A |
Skušal je sedeti, pa ga je neznan nemir dvignil | pokonci. | Ni šlo, prav nič. | A |
zagoreli Johan Ot, ki glavo po vasi in mestu | pokonci | nosi? Ta nesrečna guba? | A |
nazaj, tu so žile in kite in kosti, ki jo držijo | pokonci. | Krepko je priraščena k telesu in zdaj mu je nihče | A |
milega božanja, zdramil, je kot levinja skočila | pokonci. | - | A |
brez konca in kraja. Čudna notranja moč jih je | pokonci | držala.Težake, ki so se z veslanjem za svoje | A |
zagozden med oltar in steno, to ga je držalo | pokonci. | Ko bo les zgnil ali pa še prej, ko se bo nanj | A |
zagozden, Magdalenke ne more spraviti s palico | pokonci, | ona sedi v blatu, ker so ti mestni ljudje v | A |
večeru naenkrat v samostanski celici. Planil je | pokonci: | Katarina. - | A |
strani sveta? Utrujena ljubimca sta skočila | pokonci, | kakor da bi ju sam oče prior gola zalotil v | A |
zabuhli obraz stotnika Windischa. Planil je | pokonci, | ko bi imel uro, bi pogledal nanjo, prijel bi | A |
nogah in se potem ustavi na preprogi, ne povsem | pokonci, | da se nič ne razlije, malo nagnjena, vsekakor | A |
potem nekaj hlapaš in hlastaš v zrak in skočiš | pokonci | in rečeš zelo počasi in zelo jasno, o, ti bebljavec | A |
hihitali, enkrat pa sta zavreščali, da me je vrglo | pokonci | in sem videl, kako Savnik drži obe naenkrat | A |
vzeti iz hladilnika mleko, ampak oni je bil že | pokonci, | lomastil je po prostoru skozi temo, na koncu | A |
prostoru, bilo je hkrati telo in duša. Planil je | pokonci | in ženska je izginila.Samo njen glas je ostal | A |
skozi nozdrvi. Sunil jo je s postelje in skočil | pokonci. | Histerični postajata, je vzkliknil. | A |
Vestnost in prizadevnost, to je tisto, kar nas drži | pokonci, | doda modro gdč. Marija, gospod Houžvička pa | A |
temeljito. Vestnost in prizadevnost držita svet | pokonci, | to sta glavna opornika, glavna t e m e 1 j a | A |
požene na noge, da zbere zadnje moči in plane | pokonci | in razbija po vratih kuhinje, da bi mu mati | A |
vse to plane v tako burno dejanje, da skoči | pokonci | in obstoji sredi prostora.Samo trenutek tako | A |
udarilo. Vrglo naju . / . / stran 88 . / je | pokonci. | Stopil sem k oknu. | A |
šele pozneje. To sem videl tedaj, ko sem planil | pokonci | in se nagnil skozi okno.Bila je popolna tema | A |
spanec. Po tem so zaropotali stoli in skočil je | pokonci. | Kadrovski je nehal govoriti in dvorana se je | A |
25. Skočil sem | pokonci, | zvočnik je hreščal, nekdo me je tresel za ramo | A |
tistim mirom, ob katerem grejo človeku lasje | pokonci. | Enkrat me boš čakala zaman, sem rekel, enkrat | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |