pokonci (101-200)

Takoj se je povsem zbudil. Skočil je	pokonci	in se med umivanjem zob panično oblekel.Potem	A
zbudil. Zavpil je, da je razumel in skočil	pokonci.	»Tanki gredo iz Metlike!« je panično zavpil	A
« je panično zavpil Racu, ki je tudi skočil	pokonci.	Med vrati sta se zagozdila in smejala bi se,	A
obeljeno deblo, Sero pa je z grozo v očeh skočil	pokonci,	zavpil: »Jebemtimater, pazi, bomba!« in jo ucvrl	A
so se na krtačko postriženi lasje postavili	pokonci,	kot bi ga priklopili na elektriko in kradoma	A
zmeda, konec sveta. Nekdo je panično skočil	pokonci,	se zavrtel v pirueto, kot bi ga zadela krogla	A
pred neznano silo. Tedaj se je zdramil, skočil	pokonci	- noge so začuda vzdržale - in poševno stekel	A
je glas njegovega prijatelja. Vesel je skočil	pokonci.	»Zoki, rešena sva,« je zavpil hdo-ikn14	A
morda le modificirala v bes, ki ga je pognal	pokonci,	potem ga je obšla le neznosna utrujenost in	A
drevesom, ko je počilo in Silvo se je pognal	pokonci,	« je pojasnil njegov prijatelj; vsi so se obrnili	A
Zamahnil je z roko. Rac je skočil	pokonci	in se prerinil mimo vojakov do ranjencev.Z nosili	A
prekrita z masko. Noge so ga nekako držale	pokonci,	ko pa so se tla pod njim zatresla v odmev eksploziji	A
je padel po tleh. Spet se je nekako postavil	pokonci	na majave noge.Zdaj se je začelo, se mu je mešalo	A
bil pripravljen še bolj skriti glavo. Stal je	pokonci,	na majavih nogah.Kdaj bo priletela bomba, ga	A
Prav nič se ni sramoval. Tudi ostali so skočili	pokonci	in vzeli veter pod noge, kot zajci.Nekateri	A
Najebali smo, je pomislil. »	Pokonci,	pokonci, na noge!« je kot brez glave vpil poročnik	A
Najebali smo, je pomislil. »Pokonci,	pokonci,	na noge!« je kot brez glave vpil poročnik in	A
obračalnem manevru se bo vrnil in nas mitraljiral!	Pokonci!	Tecite!«	A
opazil, da v velikem loku obrača. Planil je	pokonci	in se spustil v dir.Še nikoli v življenju ni	A
Poročnik jih je z vpitjem in brcami spet spravljal	pokonci:	»Vstanite, bežite, ogledal si je naš položaj	A
Vrnil se bo!	Pokonci!	Pokonci, kurbe lene!«	A
Pokonci!	Pokonci,	kurbe lene!«Vpil je, da je bil čisto hripav	A
znak pomeni... Le poveljniku bi šli vsi lasje	pokonci	in bi za sirene zadolžil koga drugega.Nekajkrat	A
sobotah preizkušane sirene, je Marijan planil	pokonci	in zavpil: »Kurbe, avioni!	A
klet!« Zgrabil je soprogo, jo grobo potegnil	pokonci	in odvlekel proti vhodnim vratom; stekla sta	A
rekel moški in vstal. Vsi trije so bili naenkrat	pokonci,	Aleš, ki je z enim očesom ves čas spremljal	A
katerim je s smrtjo z nožem grozil Aleš, je stala	pokonci,	z roko si je prekrivala usta. Želel se je vsem	A
Izginili so proti Novemu mestu. Skočil je	pokonci	in stekel proti hiši, iz katere je pravkar prišel	A
nemudoma zbudil iz rahlega sna, vendar ni planil	pokonci.	Takoj je prepoznal svojega vodnika.	A
V Rožni dolini. Vardžo je kar planil	pokonci.	»Kako pa je bilo tam?«	A
pritekel kmet, domačin. Prestrašeno sta skočila	pokonci.	»Kje je kakšen komandant,« ju je zadihano, hlastno	A
»Jih bova kar midva zajela...« Jože je skočil	pokonci,	kot bi ga pičila čebela. »Si zmešan?!«	A
omožil svojo hčer Franco na dom. Vsa vas je bila	pokonci.	Iz Primoževe hiše se je razlegala glasna harmonika	A
pošibijo, in sesede se na pragu. Premec jo spravlja	pokonci,	svatje pa se usujejo okrog tujca. Mati je prva	A
en trenutek sta se ujela pogleda; Juri skoči	pokonci,	kakor bi ga pičil gad, pretrga krog svatov,	A
gresta z menoj?« se oglasi Premec in se zravna	pokonci.	»Pojdimo malo v vas k Nacetu!	A
čudno je zarežal, da so stopili Poldetu lasje	pokonci.	Vse vrže od sebe, pa klobuk na glavo in kožuh	A
kakor obseden; lasje pri ušesih so mu stopili	pokonci,	in tako je pihal kakor pisan gad. »Ti nehvaležnež	A
božji čas!« vzklikne naenkrat Miha in skoči	pokonci.	»Juri, beži!«	A
»Kaj, jaz jetiko!« se ponese Štefan, skoči	pokonci	in se potrka na prsi.»Le poslušajte, mati, kako	A
ur daleč, če je treba.« Štefan se je dvignil	pokonci	pri teh besedah in pogledal krog sebe, če ga	A
bil zaspal. Z veliko težavo so ga spravili	pokonci,	in Juri ga je peljal potem zopet domov.Drugi	A
prigovarjala tako ljubo in tako zvesto, se je vzravnal	pokonci,	jo prijel za roko in dejal: »Anica, samo ti	A
buden kakor zdaj, in trikrat sem slišal pok in	pokonci	sem se vzravnal.« »Morebiti se je zvalil sneg	A
Jurija naenkrat strašno lajanje. Takoj skoči	pokonci	in vrže obleko nase, ker to je moralo biti nekaj	A
za njimi. Počasi pa so se vendar vsi spravili	pokonci	razen zdravnika in pristava; teh dveh ni bilo	A
dejal Juri in pobesil glavo. »Oho, Juri, že	pokonci?	« pozdravlja Štefan in prisede. »Ali se kaj bojiš	A
Kar pojdi, Miha,« pravi mati, in fant skoči	pokonci.	»Dva polička ga bova, oče,« pravi, prižge svetilko	A
je padel, in nobeno stokanje ga ne spravi več	pokonci.	Ampak jaz pravim, da ni padel.	A
tudi pripeljal Jurija. Rožanec se je vzravnal	pokonci	in obe roke podal mlademu Pečarju.Še enkrat	A
odpirat brat. On in stari Primož sta bila še	pokonci.	»Kje imaš pa očeta?« vpraša France.	A
zaspana in dremlje; kakor steče zibelka, je pa vsa	pokonci.	Jaz sem se sveta že zelo naveličal; zibal in	A
padla s težko butico na tla. Gašper je planil	pokonci	in prižgal luč.»Moja smrt me straši,« je siknil	A
jok in se stisnila k materi; deček je planil	pokonci	in preplašen strmo gledal očeta in mater. Gašper	A
skrbi in žalosti tako zdelana, da se je komaj	pokonci	držala. »Oh, Tone, kako hudo je pri nas!« je	A
za družino, za živino, in sama se je komaj	pokonci	držala.Prihiteli sta ji na pomoč nekdanji prijatelji	A
naprej in se spotaknil ob krsto; njegovi lasje pa	pokonci.	Tema, duh, krsta, in zdaj naj človek dan zvoni	A
in kar je bilo odraslih pri hiši, so bili vsi	pokonci,	in Mana je opominjala, da tiho tiho, da se ne	A
lastil kakih predpravic, so skočili vsi drugi	pokonci,	in prepir se ni končal vedno z besedami. »Kakšni	A
na treh drogovih in ga vzdignili in postavili	pokonci	pred cerkvijo, da je zavihralo v pomladni sapi	A
domača kokoš kam zatekla, je skočila vsa hiša	pokonci.	»Kdaj bodo pa začeli ti otroci resno delati	A
četudi dozdevna krivičica je spravila peteline	pokonci,	in tako so se polagoma obrušali ogli in robovi	A
je treba. Kadar se kdo ženi, so vsi jeziki	pokonci.	Jaz ga pripeljem sem enkrat, dvakrat, v tretje	A
čevelj za čevljem, deval tiste, ki bi se dali še	pokonci	spraviti, na eno stran, neozdravljive na drugo	A
»O, Rožman, tako pa ne!« je skočil Tetrev	pokonci.	»Dolg bom poravnal, kadar bo prilika; to mi	A
« Škorec je obesil koso na vejo, se zravnal	pokonci,	prekrižal roke, stisnil usta in namrščil obrvi	A
bil naklonil imenitni rojak. Posebno trdo in	pokonci	so hodili Hraščani.»Presneta reč, kdo bi si	A
šel k Rjavkarju kakor v vas, ker so ljudje še	pokonci.	»Jaz da bi se tako ponižal!« jo je zavrnil mož	A
mož beseda hočem ostati,« se je sklonil Ivan	pokonci.	»Prinesi mi spet čevlje!« in moško je vrgel	A
hvaliti. Če količkaj pograjate, skoči ves sloj	pokonci.	Če pa hvališ, vihajo bravci nosove, češ, neverjetno	A
Hostnik. »Kakšen Strnad?« je skočil Strnad	pokonci;	žalitev mu je zbudila pogum.»Ali je to kak hlapec	A
hišna vrata. »Zdajle gredo,« je skočil Ponižen	pokonci	in zbežal skozi kuhinjo iz stanovanja. Na hodniku	A
vojnem sodišču, o smrti. Naenkrat se je sklonil	pokonci	in pogledal zmešano s širokimi, plašnimi očmi	A
slišite?« je zakričal in spravil vso družino	pokonci.	»Tine, Tine, zdrami se!« je skočila žena k njemu	A
slišati. Trdil je, da drži ona vso gostilnico	pokonci	in da je še veliko vprašanje, če bi ga hotela	A
ostri pečini. Zakričal je od strahu in planil	pokonci.	»Kaj pa je?« je zazeval Lah.	A
tako glasno, da je vzdignila vsa čreda repe	pokonci	in zbezljala po hosti. Ivanu je še vedno tolklo	A
»Molči, Tomažon, molči!« so skočili gostje	pokonci.	»Ti ne veš, kaj govoriš.«	A
menoj potrpljenje? Trpež in krpež držita koče	pokonci	pravim jaz, kadar mi prinese kdo staro suknjo	A
neobrit pri oknu, zavit v debel plašč z ovratnikom	pokonci.	»Kaj si prišla, Cila?« je nagovoril hčer in	A
skrušen in obupan pustiti samo, se je sklonila	pokonci,	si obrisala oči in mu začela očitati brezsrčno	A
govorice in domnevanja. Zdaj je skočilo spet vse	pokonci,	najviše Petan.Temu se je zdelo, kakor da bi	A
jo je vabil in silil. Naenkrat pa je skočila	pokonci	in z voza in siknila strupeno: »Le sedite, le	A
kako bi bila šele skočila gospa razjarjena	pokonci,	če bi bila slutila, kako ji privošči soprog	A
Ako se nočete z nožnico mojega meča seznaniti,	pokonci!	Bog živi grofa Urha!«	A
grozeča beseda ali tužno ječanje. Naenkrat skoči	pokonci.	»Norica!« se udari ob čelo, »kaj stočeš, kakor	A
obiskovalcu, naj malo počaka, a Lenart skoči	pokonci,	rekoč: »Dovolite, da se z gospodom Hajdingerjem	A
stran 70 . / VI Drugega dne je bilo vse mesto	pokonci.	Množica ljudi je šla iz mesta grofu naproti in	A
mračno nebo; a srčna tesnoba jo je spravila spet	pokonci	in gnala poskušat, če se vrata morebiti vendar	A
je bil Boštjan spet na bojišču in spravljal	pokonci	nadkonjarja, omamljenega po nesrečnem padcu	A
razmršeno glavo. Ko je vstopil zdravnik, je šinila	pokonci	in z divjim pogledom planila proti njemu, da	A
bo ga sezidal!« je vzkliknil Viljem in skočil	pokonci;	z žarečih lic je izginila otožnost in pogum	A
Kar je bilo pogumnejših, so vzkipeli in šinili	pokonci,	mirnejši pa so bili mnenja, da je najbolje,	A
poveljniku pa je bilo menda že vsega preveč,	pokonci	stopi v stremenih in s klicem: »Čuvaj se, grof	A
so skočili vsi svetovalci razen prvih dveh	pokonci,	obstopili cesarja in prosili, naj se usmili	A
Celjski grof, nočni obiskovalec, je skočil	pokonci	in objel in poljubil čarobno bitje, ki se je	A
»Ha, babja vera!« se je zakrohotal, planil	pokonci	in jel naglo hoditi sem in tja. »Zadnji sin	A
je vzkliknil ob takih prilikah in se spravil	pokonci,	in Cahej je iskal orodja, da bo lovil in spravljal	A
bila precej skonca toliko visoka, da sva lahko	pokonci	stala. Ali ubogemu Boštjanu se je huda hodila	A
. / . / stran 8 . / Ko se prebudi, skoči	pokonci.	Bil je še dan, ali sonce se je že skrilo za grajski	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani