oltarjem (432)

Kdaj? MARTIN hripavo: Ko si mi rekla pred	oltarjem,	da si moja, takrat si bila že prešuštnica ‒	A
podpisan od duhovna, ki je nama pred božjim	oltarjem	za veke roki sklenil, in pojdem sama v Celje	A
ko že bratje ostáve božji hram, Ostaja pred	oltarjem	redóvnik Stanko sám. Zrè v sliko na oltarji	A
cerkev vabi menihe zvon glasán, Káj Stanko pred	oltarjem	več ne stojí tá dan? Na odru tam mrtvaškem on	A
Slušaj pésem, koj ti razodénem! Nad	oltarjem	lépa je svetníca, Pred oltarjem lepša pa devíca	A
razodénem! Nad oltarjem lépa je svetníca, Pred	oltarjem	lepša pa devíca; Z žéninom je pred duhovnom	A
Iz črne šole nam ušèl!« »Ne boš, oh, pred	oltarjem	stal, Nikdár ne nove maše bral!«...	A
.. stran 114 . \/ Okamenel sem klečal pred	oltarjem,	ki ga krasil kamenit je idol; molil sem krasno	A
sem bil v kapiteljnu, zakaj!... Tam stala pred	oltarjem	razsvetljenim in v lila-krilu, s slamnikom rumenim	A
gozdarjeva hčerka Marica. Pred kamenim deva	oltarjem	kleči... Raz obokani strop pa svetilka visi, vsa	A
svoji se lesketa, visok je kot previs. Pred	oltarjem	ždi demon, črnino časti, se v odtisu lesketa	A
odtrgati pogleda od nje. Klečal je pred velikim	oltarjem,	Milica je klečala pri obhajilni mizi, komaj	A
Drugi dan je bila nedelja. Klečal sem pred	oltarjem,	pogled pa mi je venomer uhajal k obhajilni mizi	A
je s širokimi kretnjami svečano obračal pred	oltarjem	in, ko se je obrnil po cerkvi ter s svojim gromovitim	A
zagotovil naslednika. In tako sta zdaj klečala pred	oltarjem:	Ludvik, droban in majhen, Nančina bohotna postava	A
blagim obličjem njegove brezmadežne rodnice, pod	oltarjem,	ki se je svetil v temni pozlati, pod podobami	A
nazaj v pekel. Župnik Janez je klečal pred	oltarjem	in njegov široki hrbet je varoval ubogo človeško	A
ležati takole, obdan s slikovitim in veličastnim	oltarjem,	mirno tudi brez njega, brez nebeške glorije	A
malih... Naslednji dan je ležal na obrazu pred	oltarjem	in čakal na odločitev patrov, ki so se brez	A
prozorni krsti, obdan s slikovitim in veličastnim	oltarjem,	takrat je mislil, da tudi v skromni krsti ne	A
V cerkvi, spodaj pri Svetem Lovrencu je nad	oltarjem	narisano veliko, sijoče božje oko.Zdaj je v	A
gozdom, zgoraj nad Svetim Lovrencem, kjer je nad	oltarjem	v hladni in prazni cerkvi zaprto sijoče božje	A
vendar ga v samotnih urah pogosto vidijo pred	oltarjem	Marije Snežne.V prvih letih občasno prihajajo	A
gimnazije, zato pa je vsa cerkvena ladja z mogočnim	oltarjem	in visokimi okni vred pomaknjena daleč nad skromne	A
prihajali v snu med spečo vojsko. Zadaj za	oltarjem	pa teče reka po svoji vztrajni in nespremenljivi	A
vztrajni in nespremenljivi strugi. Zadaj za	oltarjem,	ki sega od tal do stropa, skipoma Petra in Pavla	A
vodicami. Šel sem v cerkev in brez misli stal pred	oltarjem	in gledal modro žogo, ki jo je držal tisti svetnik	A
skesa pred poroko; marsikateri bi se še pred	oltarjem	skesal, če bi ga ne bilo sram in če bi se ne	A
njihov plamen ni bil še nikdar tako svetel. Pred	oltarjem	sta se ustavila. Vzdrhtela sta, ko sta zagledala	A
Penis meus ad te veniat, je odgovarjal pred	oltarjem,	et in vulva pax hominibus, je slišal peti glorio	A
bilo slišati lepo kakor korarje v polkrogu za	oltarjem,	da ne bi imel najmlajši, imenovan »Dimež, strah	A
proč od moža.« »Prosim, težko mi je ... pred	oltarjem	sem mu obljubila zvestobo.« »Kaj še!« sem rekel	A
živordeče žarela v svetilki. Tudi pred Marijinim	oltarjem	je gorela luč, ki jo je bržkone nalila in prižgala	A
nalila in prižgala iskrena prošnja. Pred tem	oltarjem	se je Ančka ustavila.Dolgo je zrla nepremično	A
smejala, ni gledala. Njeno srce je klečalo pred	oltarjem	in prosilo Krista, naj ji prizanese, naj Azbad	A
strah porinili in se je šopirila pred velikim	oltarjem	sama domača in tuja gospoda, kakor da bi gledal	A
komaj začel - pretegnil se resnično ni!“ Pred	oltarjem	se je prikazal gospod Anton, ko se je vračal	A
pretkanosti; oči so bile uprte v gospoda pred	oltarjem,	nedolžne so bile in polne pobožnosti.Oblečena	A
trdem kamnu, namesto da bi se šopirili pred	oltarjem!	Žegni še niso izvirek in posoda vseh čednosti	A
bilo, samo večna luč je gorela pred velikim	oltarjem	in skromna rdeča lučka na stranskem oltarju	A
hrbtu ne čutil mraza! ... Kaj ni zašuštelo tam za	oltarjem?	Miš je bila, pa drugega nič, zakaj v cerkev si	A
ve kod, misli in sam ne ve kaj. ”Tudi za tem	oltarjem	je zašuštelo, in tudi za tem širokim stebrom	A
namerjeni. Najprej so se ustavili pred velikim	oltarjem.	”Zdaj je pokleknil in moli, zato da bi ga	A
in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim	oltarjem	v cerkvi svete Trojice zabuči pokopano jezero	A
tisto strahotno . / . / stran 273 . / lobanjo za	oltarjem,	sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko	A
strani, skoro že med belimi dekleti; tik pred	oltarjem	je stal, gosposko je bil oblečen, svetli kodri	A
Navsezadnje se je omožila. Ko je klečala pred	oltarjem	in je izpregovoril duhovnik ime Marijan, se	A
Kadar se je Lenart ministrant okrenil pred	oltarjem,	ko je nesel težko mašno knjigo na evangeljsko	A
se je približala, sklonila se je kakor pred	oltarjem	ter poljubila to belo, spolzko, blazinasto roko	A
Odprl je duri v cerkev. Pred	oltarjem	je gorela večna luč; in ko je ugledal veliki	A
Tako mi je pri srcu, da te bom videla pred	oltarjem,	ko boš novo mašo pel.« Tonetu je bilo	A
temni cerkvi, pozno v noč, pred polrazsvetljenim	oltarjem.	Stene so bile polne svetih podob; rdeče luči	A
visoke, vesele in slovesne pesmi pred velikim	oltarjem.	Trudne so bile, ko so se vrnile v sobo	A
je tvoja beseda, dekle? Zatajila si jo pred	oltarjem,	pred samim Bogom!“ Samopašno je srce, sebi edinemu	A
kamena; tako mirno se smehlja podoba, ki je pad	oltarjem.	Ne zameri mi nikar, da te ogledujem kakor blago	A
stoji v zlatem ornatu na poslednji stopnici pod	oltarjem,	drži v roki okroglo, svetlo brušeno ogledalce	A
kar sem slišal pri sveti Trojici za velikim	oltarjem.	Kdor tam pritisne uho na mokra tla, sliši jezero	A
je ukazala, da naj jo vzamem za ženo ... pred	oltarjem	in pred svetom ...Jaz sem klečal pred njo in sem	A
in resno so se premikali stari prelati pred	oltarjem;	občinstvo je klečalo ter molilo za kraljevo	A
Nič se ne boj, otrok! Pred vélikim	oltarjem	gori večna luč, z mirnim plamenom, ki ne ugasne	A
pred oltar, na vegasto, leseno stopnico. Nad	oltarjem	je bil lesen kip Matere božje z Jezusom v naročju	A
stežaj; cerkovnik je prižigal sveče pred velikim	oltarjem.	Pod stopnicami so stali fantje v gručah; Hanca	A
cerkvi, dokler ni pogasil cerkovnik sveč pred	oltarjem.	Cerkev je bila prazna, le pred velikim razpelom	A
veliki noči cerkovnik s kajfežem sveče pred	oltarjem,	se je napotil Kurent proti gozdu, ki je bil	A
Pokleknili so pred oltar - ali kaj bi pred	oltarjem,	ko ustnice niso rade molile, ker bi rajše prepevale	A
v skrivni uri napravil za župnika in je pred	oltarjem	mašo bral.- Ali je bilo res tako?	A
sijalo upanje, mirno, vdano, kakor luč pred	oltarjem:	Odkod so bili ti ljudje, katere čase in katere	A
bleščálo očem. Milena je klečala v drugi vrsti pred	oltarjem,	za suhotnim, nekoliko grbastim dekletcem, ki	A
vsa prva vrsta, da napravi drugi prostora pred	oltarjem.	Dekleta so molila s pojočim glasom:	A
Sedela je tam vsa deviška; tako kleči dete pred	oltarjem.	Njene oči so gledale žarko in motno, oboje hkrati	A
še tišji in gostejši, ker gori pred velikim	oltarjem	večna luč, gori belo in mirno, brez utripljaja	A
preprogo. V kotu je gorela tiha rdeča lučka pred	oltarjem	lurške Matere božje.Milena se ni ozrla tja.	A
greha, da bi kazal krščanski človek jezik pred	oltarjem.	Zmerom je slišal Jokec okorne, težke korake blizu	A
gospodje so sedli na visoke stole ob zidu, pod	oltarjem,	in so molili. ”Da bi jaz tam sedel, da bi	A
samotne izbe. Med ženskami, ki so stale pred	oltarjem,	je ugledal bujnoraslega dekleta z rdečo židano	A
vsakdanje, pusto, pozemsko; župnik je hodil pred	oltarjem	s trdim, težkim korakom, kakor na polju za plugom	A
zraven pa mislil na Majerjeva jabolka. Še pred	oltarjem	se nisem domislil, da klečim pred Bogom.Z obema	A
grešniki, ki niso vredni, da bi klečali pred	oltarjem.	Pred oltarjem, razsvetljenim od nebeške glorije	A
niso vredni, da bi klečali pred oltarjem. Pred	oltarjem,	razsvetljenim od nebeške glorije, so dobivali	A
molitev je bila bogokletstvo; kadar sem se pred	oltarjem	okrenil do ljudi, sem gledal po svetniško; kadar	A
vstajalo je iz njih cingljanje zvončkov pred	oltarjem,	mogočno petje orgel induh kadila, ki je plaval	A
preprogi, v dolgi vrsti so klečale ženske pred	oltarjem	...Ko sta šla iz cerkve, je vrgla mati krajcar	A
osramočenega ... Duhovnik se je prikazal pred	oltarjem	in na koru so zabučale orgle.Makarij je sklonil	A
samotna sveča. Cerkovnik je hodil pred velikim	oltarjem	in je ugašal luči, kakor nemirna, z grehi obremenjena	A
bil oltar, komaj se je razločil beli prt. Nad	oltarjem	je bila slika in oči, ki niso razločile belega	A
pod najspodobnejšo obleko, greh je zasačil za	oltarjem.	Noben pogled mu ni bil skrit in vsak mu je bil	A
kakor da je bil zapihal močen veter. Pred	oltarjem	se je župnik okrenil in se je ozrl po množici	A
Zakril je obraz z rokami in se je zgrudil pred	oltarjem	na kolena ... V zakristiji so se oglasili koraki	A
neštete množice, ne zlato tkanih oblek pred	oltarjem,	ne bleščečih lestencev pod seboj; ni slišal	A
polovica faranov, je stal gospod Matevž že pred	oltarjem.	Kakor je bil trebušen, se je prečudno sukal.	A
obličij in brez življenja; večna luč pred vélikim	oltarjem	je tiho trepetajoča svetila sama sebi. ”Saj	A
kamenito, stebričasto pregrajo pred vélikim	oltarjem	ter nagnili glave prav do sklenjenih rok.	A
tresočim, bolnim glasom je molil župnik pred	oltarjem,	bučno in hripavo, brez radosti, brez vere so	A
pomladilo. Z zvonkim glasom je zapel župnik pred	oltarjem:	”Te Deum laudamus!“	A
bili otroci, ki so stali spredaj, blizu pred	oltarjem.	Drobni so bili, še predrobni, ali spoznanje	A
tenkim, tresočim glasom je pel stari župnik pred	oltarjem,	odpevale so mu na koru orgle same, ker pevcev	A
takrat, ko sem bil še kristjan in sem klečal pred	oltarjem,	da bi sprejel prvo sveto obhajilo; in prav tisti	A
cerkev, rdeča luč se je zibala pred velikim	oltarjem	in tupatam je dogorevala sveča z dolgim plamenom	A
je bilo, da je tudi on že nekdaj klečal pred	oltarjem,	ko so gorele mnogoštevilne luči in se je lesketala	A
vse božje in tuje cvetje. Ni se ukvarjala z	oltarjem,	a je vendar takoj opazila nesoglasje barv v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani