K molitvi v cerkev vabi menihe zvon glasán, Káj Stanko pred oltarjem več ne stojí tá dan? Na odru tam mrtvaškem on v celici leží, Prečudna po deželi o Stanku vest letí: Da bil bi, prê, pokojnik sloveči tist slikár, Ki slikal je Madonno prekrasno za oltár; Da hodil je po svetu brez vére, brez Bogá, V samôti pa napósled je našel mir srcá.