mučno (1.248)

gospa. Saj veste, da je sramežljivim dekletom	mučno	priznati, kaj čutijo v srcu; tudi so premalo	A
spet sem sam v tem belem svetu. Vprašanje	mučno	je z menoj: »Kaj le s teboj, s teboj bo, narod	A
Veliko je zlato odpuščanje.	Mučno	strašne so moje sanje. Kristus, odpusti strahoto	A
ki je bilo že zdavnaj zamujeno, in še bolj	mučno	zastran načina, kako naj ga poučim o dejanskem	A
Brez pozdrava je odšel.	Mučno	mi je bilo pri srcu, dasi mi je pamet odobravala	A
se poslovil in odhitel proti domu. Nenavadno	mučno	mi je bilo pri srcu, onemogel srd je besnel	A
Brez očitkov sem se lotil dela.	Mučno	tišino, ki je vladala medtem v hiši in okoli	A
Kakšni smo pa mi?« Rebcu je strašno	mučno.	Nemirno se ozira v Janeza, ki rine z glavo zmerom	A
dalje, da bi bila ponoči že nazaj. Petru je	mučno.	Sosedu ne bi rad izdal, da išče pri Stoparju	A
kazalcem dlan, če bi stal, medtem ko bi bil ujet v	mučno	izpoved.In ti možnosti se zdaj Maks upré, ker	A
Maks prestopil, da bi šel. Zato ker človeku ni	mučno	ob zakrknjenem lopovu, ki se baha s svojimi	A
je potreben kot dihanje. Najino slovo je bilo	mučno,	ker si ga nisva ne on, ne jaz želela.Nekdo nama	A
Nisva znala več biti samo fant in deklè; zelo	mučno	uganko sva reševala. Takó je prišel snočnji	A
po smrti nad otroškim srcem, ga je prešinjalo	mučno	ljubosumje. Še isti trenutek pa se je temu čustvu	A
Peter Majcen je sedel, toda bilo mu je tako	mučno,	da je takoj spet vstal in stopil k otroku.	A
tega diha se prav tako ne more spomniti. Kako	mučno	je to! „Fic! ...	A
gruljenje, ki me je še iz koprske kaznilnice	mučno	spominjalo na stokanje jetnikov, ki so jih mučili	A
in pogledal svojega »čmrlja«. Bilo mu je tako	mučno,	da je sklonil glavo in si začel trdo otirati	A
zbudila mama, ker sem se v spanju premetaval in	mučno	ječal. Sanjal sem, da so me lovili fašisti	A
dni sem presedel v Trstu. V celici mi je bilo	mučno	in prazno.Rad bi se otresel vsega in poskušal	A
več oziral vanj, ker mi je bilo žalostno in	mučno	pri srcu.In zato sem se kar oddahnil, ko je	A
/ morem spomniti, kdo je. In to je precej	mučno.	Zmeraj hitreje se bližava drug drugemu.	A
oči. A vendar bo treba nekako razbiti tisto	mučno	tišino, ki bo v njej zlovešče hrumelo, kakor	A
in ovenelo sončnico. Matičevi košati brki so	mučno	vztrepetavali v poslednjih izdihljajih, po razoranem	A
udaril po klinih, kakor bi hotel razbiti to	mučno	tišino, nato pa se je nagnil skozi lino in se	A
Toda to se nikoli ne zgodi. Čakanje postaja	mučno,	nebo nad pokrajino se temni in niža, kot pred	A
sanje in svoje življenje. Njene sanje so se	mučno	prekinile tisti trenutek, ko je kamion leta	A
zaslišal nekakšno goltanje, hropenje, neko goltno,	mučno,	težaško izgovorjavo in videl je starca, ki ga	A
molk, ki ga časopis naslednji dan opiše kot	mučno	in bedno molčanje zakrknjenega človeka.Nazadnje	A
kar je bilo toplo in dobro in hkrati nejasno,	mučno.	Nekaj bi moral storiti, to je razumel, nekaj	A
tipljivega rezultata. Največ, kar je dosegla, je bilo	mučno	stanje obupne negotovosti in strahu v obliki	A
to je zmeraj pri tej stvari najbolj smešno in	mučno,	tisto razvezovanje kravate. Prsti me niso prav	A
da to ni lahko opravilo, ustreliti psa. Da je	mučno	in žalostno.Toda v mestu ni lovišč, kjer bi	A
zanesljivo zavlekel. Sklenila je odložiti to	mučno	razčiščevanje in preložiti svojo odgovornost	A
nobenemu od njih na orožnih vajah ni bilo posebno	mučno;	pričakovali so spet nekaj dni plačanega veseljačenja	A
ki ji ni lajšala srca, ampak ga stiskala z	mučno	zavestjo, da ne more, kakor bi morala in hotela	A
Čez nekaj časa, ko mu je postalo molčanje	mučno,	je začel pretrgoma, med pušenjem, razlagati	A
Torej je res, kar se pripoveduje? Oh, kako je to	mučno,	kako je mučno!Jaz vas milujem, gospa.«	A
se pripoveduje? Oh, kako je to mučno, kako je	mučno!	Jaz vas milujem, gospa.«	A
napravi novo. Lahko in hitro rečeno, ali težko in	mučno	storjeno.Ta mena dela raku preglavice dovolj	A
Štefan, ker je vedel, da bi bilo to za Minko	mučno.	Molk je pretrgal Mlakar, ki je nepremično zrl	A
je pri tem imenu stresel glavo ter odsekal: »	Mučno	je z volkovi lokati vodo.« Inženir ni vedel	A
se ne tiče njih osebe, svojo pripombo. »In	mučno	tudi,« je pravila Katica.»Proti večeru smo se	A
bolje, nego je bilo prej. »Hm,« se je težko in	mučno	izrazil Ante, »zli čas ne vpraša, kdaj naj pride	A
zarila globlje v šumo, vse to je povzročalo neko	mučno	plašljivost in potrjevalo pravilo, da ima noč	A
je zagonetno pristavil: »Škoda je umreti in	mučno	je živeti.Toda vsake muke je kdaj konec, sramote	A
veliki pravoslavni Bog, tako gotovo se osvetim za	mučno	tetino smrt in za tvoje trpljenje, dragi mi	A
povrne s tolikšno rodbino med komije? Tako je	mučno	premišljeval Hren in v tem smislu je mnogokrat	A
stremenih, ostrogah ali na brzdi, tedaj je	mučno	vzpihnil in kaznoval človeka s tem, da mu je	A
vprašaji in klicaji, kar je pričalo, kakšno	mučno	kritiko je prestala v polkovni pisarni. Kapetan	A
sodi in pogubi. To je bilo bekri Mustafi plaho	mučno.	»Plaho« je koristna beseda in pomeni jako.	A
nje ti lahko služi »pusto« šli »zdravo«: pusto	mučno,	zdravo mučno. Skratka ‒ bekri Mustafi je bila	A
služi »pusto« šli »zdravo«: pusto mučno, zdravo	mučno.	Skratka ‒ bekri Mustafi je bila stvar jako mučna	A
upati je, da se tega do prihodnjič odvadi ...	Mučno	vrzel v začetnem dialogu drugega dejanja, nastalo	A
mojster izpregovoril milostnega dovoljenja.	Mučno	občutje, ki je ležalo na vseh licih v stanovanju	A
pritisnil svoj cmok na očetovo roko, je imel	mučno	ceremonijo za končano, obrnil se je kakor blisk	A
ni taka, ampak drugačna. To bi mi bilo jako	mučno!	Kdor me razume, ta ve, kaj hočem reči.	A
slišal in drsanje po tleh je bilo zanj tako	mučno	glasno, da je obtičal z eno nogo na pragu in	A
Poslušala sem ju, kako dihata. Od časa do časa	mučno	zahropeta, potem spet težavno, zateglo dihanje	A
Sporočil jo bo Ani, in pred vsemi tovariši.	Mučno	in težko mu bo, ker ga bo sram, še huje pa mu	A
dihata. Od časa do časa zahropeta, potem spet	mučno,	zateglo dihanje, in na lepem oče zapiska kakor	A
spredaj, zraven svojega. Njegov gost se je spet	mučno	zdrznil, potem je vdano sklonil glavo in sédel	A
da so mu tekle besede iz ust, tako neskončno	mučno	mu je bilo, da sta slišala gospodarjevo zmerjanje	A
učinkovit ... Lovrek se ne boji, vendar pa mu je	mučno,	ker je izpostavljen toliko zijalom.Nasloni se	A
zaljubljenost in smešna vrh tega! Čutil sem tisto	mučno	in leno utrujenost, katero občutita človeka	A
je upanje iz mojega srca in ostalo je samo še	mučno,	boleče hrepenenje po nji, -- krasni in nepoznani	A
da je pokrita gomila s travo in plevelom.	Mučno	mi je in neprijetno, kadar se spominjam te gomile	A
moliti, ali besede so ji nenadoma pošle, težko,	mučno	ihtenje se je vzdigalo iz prsi, ustnice so trepetale	A
že kegljanje in tarokiranje ...“ Meni je bilo	mučno	in žalostno pri srcu: ali zato, ker se je nižal	A
slutil od daleč, - in stezal sem roke proti nji v	mučno	sladkem hrepenenju.Hodil sem ji naproti v vseh	A
stransko ulico. Kralju je bilo zeló težko in	mučno.	Ljudjé so se zadevali óbenj, časih je čul celó	A
roko!“ Stopila je, dihala je težko; motno in	mučno	ji je bilo v glavi, rada bi že legla, zatisnila	A
vsa razkuštrana, usta odprta; Marku je bilo	mučno,	ko je gledal očetov obraz; še v spanju je bílo	A
peti, ali prestrašila se je pijanih glasov in	mučno	ji je bilo.Nekaj umazanega je legalo počasi	A
doslej ni bilo - dolgo umiranje je bilo doslej,	mučno	in strašno umiranje, ko se človek brani, sope	A
so jo skelele in v prsih ji je bilo težko in	mučno	do smrti ... ”To ni mogoče ... takó ni mogel	A
mogoče več prodreti. Franu je bilo tesno in	mučno.	Kadar je pogledal nehoté na očeta, v globoke	A
čutih. Toda prejšnje zdvajanje in nepotrebno,	mučno	razmotrivanje samega sebe, svoje ”zapuščenosti	A
sestanka. Iz vseh njegovih besed se je čulo	mučno,	nestalno razmišljevanje; ni si zaupal dovolj	A
vlogo ... No, pa pustiva to; vidim, da vam je	mučno.	Seveda, kaj more človek za to: kar je, pa je	A
komolci na mizo; dihanje mi je bilo naporno in	mučno;	v obrazu sem čutil velikovročino, in ustnice	A
vzvišenega, krasnega; a to pričakovanje mu ni bilo	mučno:	- čutil se je srečnega in svobodnega v tem sladkem	A
je pisal svojo stvar dalje. Slivarju je bilo	mučno;	začutil je, da je siromak, ki prosi miloščine	A
adporočniče! Jaz vem vse to, ljubi moj, razumem naše	mučno	stanje, ali kaj hočem: Njegovo veličanstvo presvetli	A
gledati, kako vzhaja sonce in kako tone, to je	mučno.	Pojezdil je gori nad Senj in po morju je jadral	A
stenami, ki so videle že tolikokrat smrt, dolgo in	mučno,	kratko in sladko, kakor bolestno hrepenenje	A
je treba prijateljev. Anica je začutila neko	mučno	nestrpnost.Vstala je in stopila k oknu.	A
cesar dal takih svoboščin kot nam.« Možje so	mučno	utihnili.Tedaj je spregovoril Gradnik.	A
tujezemsko. Odpravil se je na dolgo, težavno in	mučno	pot: viharje je prenašal, zasrambe posvetnjakov	A
težo življenja sem občutil na sebi kot breme,	mučno	in grenko. Kdo je bil moj oče Polikarp?	A
opešal pri njegovi postelji. To umiranje je bilo	mučno,	grozno in strašno. Tako umirati nisem videl	A
tiči hudič vmes. Naj se v božjem imenu preloži	mučno	izpraševanje na jutri, ali danes popoldne ne	A
pogubo, ker ga je prisilila, da se je odpravil na	mučno	pot, katere nikdar ni mogel prebiti.Mi pa, ki	A
slišal, o mojster!« A temu je postalo sitno,	mučno.	Slava, ki je nikoli ni iskal in ki z njo ni vedel	A
mrličem in pogrebci tja v Ljubljano kaj daleč in	mučno,	a drugače ne pojde.Ne pojde!	A
sicer še res čedni izbi. Dolga noč je bila in	mučno	čakanje.Iz svojega kovčka vzame to in ono knjigo	A
gospica. To je bilo za Lisca zopet več nego	mučno	stanje.Torej človek, ki se ga ljudje toliko	A
ostaneta sama. Peter je bil prvi, ki je končal	mučno	molčanje.»Kaj je z baronom?« vprašal je potihoma	A
da se me nekam bojiš; vendar vse to ni tako	mučno,	kakor bi ti bilo sedaj neznosno, ako bi bi ltam	A
doseči odevalo, katerega nedostatek čutiva tako	mučno.	Slična zadrega je zadela našega Samorada Veselina	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani