nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sestanek na Rušah, poved v sobesedilu:
Na obrazu pa se mu je poznalo, s kakšnim strahom in nemirom je pričakoval zadnjega sestanka.
Iz vseh njegovih besed se je čulo mučno, nestalno razmišljevanje; ni si zaupal dovolj moči, da bi se osvobodil hitro in odločno svojega zoprnega stanja; zato je brskal po njem z vso bistroumnostjo in iskal ”neizogibnosti“, s katerimi bi vsaj za silo opravičil sam sebe.
S krepkim sunkom se je ustavil vlak in so se zableščale luči ljubljanskega kolodvora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani