mah (1.992)

nobeno drevo ne . / . / stran 26 . / pade na prvi	mah;	a hrast se omaje in hrib, smo v šoli deklamirali	A
je zanj žrtvoval, ko bi bil lahko dobil na en	mah	službo in nevesto. EMILIJA Kako to misliš	A
kronice belih gozdnih cvetlic in ko se razgrne	mah	na hostni postelji, ko sonce razvije pahljačo	A
mojem srcu kakor črna mlaka. Rad bi končal na en	mah	... in pomisli: junaku podoben, ki je, kakor pravijo	A
Asírce in strah. Kakó jih od mesta spodita na	mah!	A tísoč za njimi se ôri glasóv: »Bog žívi te	A
Junaških par pleč se ob duri uprè ‒ S stežájev na	mah	ko samé zagrmé: »Tu smo, no, tu smo!‒ Dobro	A
Ném si.	Mah	že te obrasta zêlen, Razpadeš pač prej ali sléj	A
položi. Ali steblo ti prelomi silovit vihar na	mah	in raznese daleč z domi mehka perca v tuji prah	A
bom v tihi zemlji spal, in grob preraste gosti	mah,	nov vek na zemlji bo sijal, na mojih pesmih	A
spomenik za naše grobe izklesan kamen ali boren	mah,	navek od sončne ločene svetlobe, razsuti v prah	A
bodi spomenik za naše grobe izklesan kamen ali	mah	zelen, duh, ki je želel in iskal svetlobe, doseže	A
kamen, kterga nihče préd čislal ní, hité mu	mah	otrébit′, napis tak govori, de Dobrosláv je	A
Slovencam se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem gróbu	mah	porase, v njem zdanje bodo bolečine spale.	A
neizmerno večnost, tam bom legel na zeleni	mah,	tam bom sanjal lepe dolge sanje, morje	A
Pomlad hiti po poti proti reki.	Mah	je mrzel. Zrak redek.	A
Bliža se brstenje metuljčnic.	Mah	pod nogami je nevtralen, deblo, na katerem počivam	A
stezice, tu srebrne so vodice, pod nogami mehki	mah	kakor žametna preproga. Tukaj ptički žvrgole	A
Dan se igra skrivalnice z mrakom.	Mah	za hišo diši po moji mladosti. Ko pride noč	A
da mi daruje vogal črne rute. Skopala bom	mah	za domačo hišo in ga zavila v črni vogal. S	A
Kar tako spotoma ali stoječ na straži dvignejo	mah	z gozdnih tal in zlezejo podenj in ni jih več	A
vsejal in jarkih, zaril se v prst, zavil se v	mah.	Tam sončne matere rojênci bledé zaprti v grob	A
Čuj! Glási že	mah	se na mah in lipe se zvrnejo v prah, med delom	A
Čuj! Glási že mah se na	mah	in lipe se zvrnejo v prah, med delom tesar pa	A
jasno sonce sije. . / . / stran 71 . / Zelen	mah	obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne	A
Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen	mah	poraste nad menój, veselih časov srečo bo užival	A
Iščem prvega v vrsti, daritev sem položila v	mah.	Nedolžni bodo prvi, ostalim v dlaneh gori.	A
njegov objem.« . / . / stran 292 . / In tisti	mah	že puška poči, dekle se zgrudi, obleži, a lovec	A
KAKO 21 NA OKENSKI POLICI 22 PRIDI 23 SRČNI	MAH	24 KORISTOLJUBNEŽI 25 PREDALEČ OD SRCA 26 TI	A
najprej stopiti ‒. . / . / stran 24 . / SRČNI	MAH	Korak za korakom, počasi stopam v tvoj svet	A
živi prah. Globoko ugreznjen razkriva se srčni	mah.	KORISTOLJUBNEŽI Kaj mi pomaga, če opevajo	A
angelski sem vleki oblečen v blejski in gorjanski	mah.	Drobe me božji v besni krik in srh v zajetju	A
Me skriva jama, skalnati vogal, me skriva	mah	pogleski in gorjanski. Kako se bom se silno	A
nam že prinesle srečo - morda se obrne in na	mah	je tu drobiža kot pečká... a nazadnje, koncem	A
Kakor zdaj. In takó se vlak ustavi in na	mah	se prikaže v zraku pet prekel in palic s kavlji	A
padati na tla. Vsi so sproženi naprej in zdaj na	mah	izgine utrujenost ob štropotanju težke toče	A
Potem se je spomnil, da je ona tam, in na	mah	mu je bilo žal, da je star in slep. »S teboj	A
zavest ob Fani; bilo je, ko da je gmajna na	mah	mrka dežela in nad njo lebdi nekaj pokopališkega	A
hitele, hitele, potem pa so se njene oči na	mah	plašno ozrle po sobi. »Nunca, odpočijte se,	A
planine zmeraj Felice in Felice! Zdaj pa na	mah	Srečko! »Hudič!« je siknil in vstal od mize	A
tega pogleda, ko on hoté noče biti z njo in na	mah	ji je, ko da jo je tudi Mangrt zapustil, ko	A
Še zmeraj nem? Kakó naj kar na	mah,	čudežno spregovori? Tedaj je zakolovratil po	A
kakó si pel Giovinezzo!« Potem pa je bila na	mah	vsa v skrbeh, vsa prestrašena. »Kaj se je zgodilo	A
njene besede. In on je bil v ti praznini na	mah	neodgovoren, izgubljen, skoraj potepuh na križišču	A
je ustvaril tovariško razpoloženje, ki je na	mah	odpravilo sleherno zvezo s turističnim vrvežem	A
suhljatim in mračnim obrazom, se je Janoš na	mah	spremenil.Sunkoma se je ozrl in ga poklical	A
prameni obsijali črtaste obleke, je privid na	mah	izginil.Ker možje so si zgnetli v hlače površnike	A
bili privid resničnih kmetov, potem pa so na	mah	in kljub capam pokazali cinično samozavest,	A
vprašal, kakó je doma z mojo ženo. Tedaj se je na	mah	ujezil in obraz se mu je spačil, da so bile	A
Njen klavir. In na	mah,	nepričakovano, je prišla nedopovedljiva želja	A
pozabljenega zadoščenja, a jim je bila ta na	mah	odvzeta, da so bile vse nemirne in nabrekle	A
»Pridi,« je tedaj rekel. In na	mah	je potolažena, ko da ji je odpustil zasluženo	A
»Vsi mi takó rečejo.« Nato se na	mah	razvedri: »Nekateri pa pridejo in govorimo kot	A
Pa bi šel spat,« je rekel. Zdaj je Paolo na	mah	buden. »Rajši sedim tu.«	A
Kdo je zaprt?« To je bil Pascà, ki je zdaj na	mah	čutil odgovornost straže za morebitne jetnike	A
ugotovitev, ki je prihajala iz streznjene, na	mah	zavedne zavesti.In stražnica in vojašnica sta	A
tisočev.« Potem je njegov glas iz rezkega na	mah	postal živčen, skoraj sikajoče posmehljiv:	A
takrat smo vedeli za dobro in zlo. Potem na	mah	nič več. Pred novim učiteljem si, ko da imaš	A
.. stran 150 . \/ In nehaš biti lutka, na	mah	si modrec, ki se posmehuje gospodarjem, da so	A
Tedaj se je zdrznila. »Morava iti,« je na	mah	v zadregi rekla. »Da,« je rekel, »pozno je.	A
jezijo, ker jo on takó malomarno posluša. Nato na	mah	zatava po pločniku pred klopco, nato se vrne	A
in je kamnit. Oseka ga je razgalila in morski	mah	se pomalem suši, samo spodaj ga krotka voda	A
nalahko razgibava. Ob dotiku skromnega vala	mah	zaplava in je rahla zelena svilena brada, a	A
potešen obraz, ko smo ga kropili, da je bilo na	mah	razumljivo, da mu ni nič žal.Edino smradu me	A
vas hitro spoznala, ne? Kaj nisem hitro, na	mah,	rekla: Mirko?Boste kozarec našega?	A
pisala,« je rekel. Gospa Amalia je postala na	mah	še bolj gibčna, se mu približala in se spet	A
Kakor da si ga je slekla. In na	mah	je zginila poredna Luciana, ki je bila ves popoldan	A
bi mogla reči kaj dekliškega, kaj, kar bi na	mah	odstranilo nesporazum.A če tega ni, naj molči	A
je takoj spet zbral. Zakaj naj se moški na	mah	razneži, ko ga obsije mehka skrb iz ženskega	A
predora, tako da se je njegovo razmišljanje na	mah	pretrgalo, ker ga je vznemirila zavest Lucianine	A
vprašala. In kakor da jo je ta prvi uspeh na	mah	razvedril, je sklonila glavo in poredno začela	A
odleglo. Mrzli kamen je izginil iz droba in kar na	mah	je bil ves lahek in prožen, zdrav in krepak	A
Pogledal je na vas, ki je ležala pred njim. Na	mah	se mu je zazdela vsa lepa in dobra, vsa življenja	A
odgnal. Kolovratil je skozi vas, pa se je kar na	mah	spomnil nečesa.Če je že pobral konje, lahko	A
na bele Žalik‐žene in pravljice. Glej, in za	mah	se mi zdi, da rasto po vsem triglavskem skalovju	A
let. Vidite, počasi se pogreza v zemljo in	mah	ga obrašča.Tako blizu je, a le ne more do njive	A
Vstopil je in ji dal pismo. Mati je na	mah	pozabila na teran in kavo, niti slišala ni,	A
blizu začutim dih smrti, postane tista ograja na	mah	trhla in negotova; vsak čas se lahko zlomi«	A
ki jih bo do poletja že spet obrasel zeleni	mah.	Samo reka je bila še narasla in kalna.	A
kako bi rekla... videl je Boženo in se je kar na	mah,	kako se reče -« »Zatrapal!«	A
njenih korakih, ki so se oglasili v veži, sem na	mah	izgubil vso zvezo s svojimi mislimi.Ves sem	A
»Ooo‐hooo...« Teta se je na	mah	ustavila in me pogledala.Počakala sva, da so	A
so bile snete, šipe pobite, na pragu je rasel	mah.	Zdaj se je spomnil, da so mu pisali, ko je oče	A
Toda ko so mu stopile na jezik, so se mu na	mah	zazdele neprimerne in celo neumne. Ko sta popila	A
oziral. V njegovih otroških očeh je bilo na	mah	vse spremenjeno: dan, vas in ljudje.Bilo mu	A
zakaj očetov glas je bil tako topel, da mu je na	mah	pregnal grozotno misel iz glave. »Zakaj	A
»Ti si nor!« Župniki so na	mah	prenehali peti.Odprli so oči, počasi zasukali	A
je vse lepo pozidal in uredil, ga je banka na	mah	pognala na boben - in na Okroglo bo prišla laška	A
Modrijana. Zgrabi ga s trdo roko - in še isti	mah	je Modrijan v cestnem prahu, Žuželjčevka pa	A
vzradoščeno vzklikne Žuželjčevka, da vse na	mah	obstane in utihne.Počasi zasuče svojo rdečelaso	A
oziral. V njegovih otroških očeh je bilo na	mah	vse spremenjeno: dan, vas in ljudje.Bilo mu	A
po gnilobi in po razpadanju, čez mehek zeleni	mah,	ki se je čofotaje ugrezal, mimo lesenih kmečkih	A
temnomodra gmota, poraščena z mahom in drevesi.	Mah	je mehak, drevesa pa, kadar ležiš pod njimi	A
rekla, jaz že vem, kaj govorim. Ko vidiš, vidiš	mah,	je rekla, ko pa gledaš, pa tudi misliš.To je	A
Ja, je rekla. Ti vidiš	mah,	tule, je rekla in obtipala mah pod nama.Ko ga	A
rekla. Ti vidiš mah, tule, je rekla in obtipala	mah	pod nama.Ko ga vidiš, zares vidiš, po ljubljenju	A
je čutil njegovo roko na svojem obrazu, je na	mah	spoznal, da to ni šala. »Ha, slepar!« je kričal	A
se je polastila oblegovalcev in meščanov. Na	mah	je bilo živeža povsod zadosti.Cesar je prišel	A
hitro cev iz pšenične bilke, razbrska travo in	mah	in najde čmrljevo satje.Hitro posrka med iz	A
ker poznan mu je bil vsak grm, vsak kamen. Na	mah	je bil pri stari lesniki, izvlekel je dragoceni	A
pred nas ljubezniva prikazen, ki si je prvi	mah,	še predno je odprla usta, osvojila vsa srca	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani