mah (201-300)

prelila kaplje tvoje krvi; zavil si se v srobot in	mah	in si zaspal.Kak žalujete po meni, svojem pravem	A
rastla trava, na vlažnih stenah je poganjal	mah,	dišalo je po plesnobi in trohnobi.	A
hitro. Pripravljali smo jaslice, hodili po	mah,	izrezavali pastirce in jagnjeta; iz belega,	A
-- čemu me mučiš? Še mesar ubije vola na en	mah	... čemu si me vabil nocoj?“ Severin se je	A
strmeče in polni strahu. Nanut se strezni na	mah,	Perin vstane sredi igre in hiti z mnogimi možmi	A
odlomila se je suha veja in je padla na mehki	mah.	Župana je izpreletel čuden hlad.	A
knjigo; v njene misli in predstave so se na	mah	pomešale nove, doslej nepoznane ji slike, in	A
je valil dim. Ljudje so trebili in zažigali	mah	in suhljad.Čuti je bilo veselo vriskanje, ko	A
strani, se mu je nekaj pripetilo, kar je imelo na	mah	spremeniti pot njegovega življenja.Začutil je	A
kaj nam je storiti. Breda je odvrgla ogorek v	mah	in ga pohodila. »Tukaj smo...	A
se je kesala, da je ž njim grdo ravnala. Na	mah	so ji kapljale debele solze po licih. Mladenič	A
katera je . / . / stran 429 . / pripravljena vsak	mah	sprožiti svoje topove, v stanovanje kneza Nerija	A
gledati. Če povemo, da si je junak Simonović na	mah	pridobil srca vseh gledalcev in da se je še	A
tovarišema, in pričakovati je bilo, da bodo na	mah	planili z mečem po njem!Postati mu je mogla	A
Ljubljano ter prijezdarila pri Dolenjskih vratih na	mah,	kjer so hoteli po divjih racah streljati.Sam	A
ter z močnim šumom plaho odplula v zakajeni	mah.	Na vse strani obračal je knez svoj obraz, da	A
premikovani. In letal sem med njimi, pulil stari	mah	od debel ter sesal vase divno življenje, katero	A
soncu si je bil poiskal ležišča in položil na	mah	svojo glavo, ne meneč se za žarke bleščeče.	A
stiski. Naposled se pa skloni tik debla na mehki	mah,	da bi ga počakala. In čemu bi se tudi bala	A
zdajci obstala sredi višavskega dvorišča. Na	mah	je ukrotila konja, ki je razljučen grizel železo	A
Njegovo veličanstvo!’ je vzkliknila. Prvi	mah	nismo vedeli, kaj bi počeli.Bila je to strela	A
�no stran v smrekov gozd. Tam sta se usedli na	mah	in se otročje radovali, da se jima je skrivnostni	A
je naslonila ob drevo, sama pa se usedla na	mah	ter se veselila jutranjega zdravega zraka.Sesvaljkal	A
na svetlo okovani samokres, ki je bil tisti	mah	želja vseh mojih otroških želja. V najboljšem	A
sem moral poseči po sekiri, da jo odsekam na	mah,	da je padlo od mene, kar ni bilo zdravega na	A
se je zver po zemlji in s svojo krvjo rdečila	mah	daleč naokrog. mConrade, že ga imam!l vzklikne	A
To je moj zakon!« In žalostni Miha je pulil	mah	iz zemlje in škripal z zobmi in solze je točil	A
pomolil pod nos. Pa sem imel dve muhi na en	mah!	Vprašanje je zbegano poletelo skozi okno in se	A
staro slamnato streho je že čisto preprezal	mah	in gnojil staroletnemu tresku, ki se je zasejal	A
so hrzali v dobro jutro in vojskarji, na prvi	mah	že ukročeni in resni, so se čez Haloze valili	A
zapičil konju za komat. »Zdaj pa sedi tjàle na	mah«	, se je dedec smehljal in se delal, kakor bi	A
objel z obema strašnima rokama in jo je nesel na	mah,	čeprav se je upirala in branila kakor je mislila	A
poslal v hosto pod ono temno bukev, na oni mehki	mah!	‒	A
žensko zvite in odrešilne misli, ki ji je na	mah	pokazala pot. In Francka je šla za njo še tisto	A
ni nikoli pozabil biti oprezen. Sedla sta na	mah	med gostim grmovjem.In Zorne Kaline in Ostrorogega	A
zanj. Sam pa se je zavil v kožuh in legel na	mah.	Zaspal je hitro, kakor človek, ki je opravil	A
Pa se je možak hudo zmotil. Kakor bi bil na	mah	pozabil smrt ljubljene žene Jezerne Rože in	A
večstoletne bukve vrste se druga za drugo; debel	mah	jih je porastel ter tu in tam sušé se tej in	A
obilo po njih, kakor suha rebra v dol; prst in	mah,	njihovo nekdanjo odejo odplavili so leto za	A
krajcarja vredno. Šepec se vendar prestraši na prvi	mah.	Kar je bilo v njem dobrega, to se vzbuni: »Ne	A
pa so bili kriti s slamo, na kateri je rastel	mah	in staroletni tresek; Če ne štejemo nekaj kuretine	A
v krvi, potolčejo razbojniki starega moža na	mah	in brez usmiljenja. Vse obširno poslopje ‒ tako	A
vendar osorni pogled starejšega utiši ga na	mah.	Oba gresta tiho navzgor po grajskem potu.	A
človek. Taka šleva ne bi bila mojega sina na prvi	mah	pobila na tla.Ha, zakaj si rekel, da si Kozjak	A
Bog še prizanese. Cigan stopi iz gošče in na	mah	odreže z nožem jermen, ki je Petra pripenjal	A
hrup po jami, vse se ozre na cigana. Ali na	mah	padejo trije cepci in v tisti hip zazveni ciganov	A
izpod cerkve in šel v hosto. Tam se uležem na	mah.	Nekaj časa se mi je zdelo, da sem na tujem svetu	A
stran 214 . \/ Nabirala sta rože in gorski	mah	in tako sta se rada imela, da nista mogla drug	A
sanje uresničijo, sta naslednji dan nabirala	mah,	komaj par grmov narazen, ter se veselo pogovarjala	A
Dvojčka sva.’ In sta oba varno skrila pod	mah	in kamenje že najdeno zlato verigo, zaznamovala	A
in Hrust tako togotno, da sta oba ovčarja na	mah	segla po robevnicah, pograbila vsak svoje žareče	A
potlej pa se razidejo po krč . / . / stran 22 . /	mah.	Tam se napasejo, si kozarčke nalivajo in si napivajo	A
trešči debelo poleno po Pečevi glavi, da se na	mah	in brez glasu zvrne ob hiši na tla. Deklica	A
toliko spoštovanja do očeta, da se mu je na	mah	uhladila kri in da se je samo ognil očetovi	A
težo spletene stene, ali ohrabril se je bil na	mah,	pobral se s tal in, ko je Francè skočil z višine	A
vzklikom, a spoznala je takoj Korena in se isti	mah	oklenila rešiteljeve roke. Pa tako je ni mogel	A
grajskega gozda vrgel se je na rosni, mokri	mah	ter skušal mirneje premišljevati o jutranjem	A
bi ne bila sama pod velikim Bogom. Debeli	mah	je tešil glas njenih stopinj in črni kos, ki	A
košat hrast in okoli njega je tla pokrival debel	mah.	Krasen razgled se je odpiral s tega mesta na	A
višje in starejše drevje in kjer je utišil debel	mah	vsako stopinjo.Tako tiho je bilo okrog.	A
srce moje,« ‒ dejal je Vinko in prisedel na	mah	h grofici.Od drevesa, kjer je stal baron, bila	A
razpoklin skromni šopki pogorskih rožic. Zelen	mah	je poraščal kamnite velikane in v zatišjih se	A
neobčudovana vene na nerodovitnih tleh; krog nje raste	mah	po skalovju in pritlikavi borovec se plazi po	A
je ptico poslušal in ki je potem v cerkvi na	mah	razpal v prah in pepel. Do sedaj se mu je, izvzemši	A
da dvakrat poprositi, ampak izprazni kar na	mah	kozarec, ki mu ga je porinil Vid pred roko.	A
razkačena nasprotnika. Vse v sobi umolkne na	mah.	»Šema prismojena!« ponavlja Šimon srdito.	A
spotakne ob debeli korenini, zaleti se v stran, v	mah,	ki prerašča tla, in pade.Enkrat, dvakrat poskuša	A
tako v zrak kakor danes; bog, da je prerastel	mah	trohnelo slamo in da je na severni strani na	A
njo Miklavž s poda v gručo, ki se je bila na	mah	zagozdila okoli onih dveh.Deklica je klicala	A
pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na	mah	so bili narazen.»Mirujte!« vpil je s silnim	A
orjaške rasti, ki z grožnjami in kletvami na	mah	odpravi vso drhal in prijazno pozdravi poznega	A
izkaže svojo moč in privabi služne duhove. Na	mah	je vse živo po celici!Po tleh se plazijo močeradi	A
Vpraša dalje: »Kje mi je Cvetana?« Na	mah	jo vidi.Ona in sorodna ji vrstnica se peljeta	A
Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen	mah	poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival	A
in prav zato marsikateri pesnik šele onda, ko	mah	porase nad njim, učaka pravega cenitelja, ki	A
studenec z žlebom od smrekove kože. Sedel sem v	mah	pod macesnom k belemu razgrnjenemu prtu in urno	A
nisem zasledoval. Sedli in legli smo na mehki	mah.	Gospodična je razgrnila cvetlice in jela plesti	A
pred pol stoletjem. Vodnik je molče legel v	mah.	Obrnil se je pa zdaj tako, da sem videl obe	A
seno nego za železo, maslo, živino in gorski	mah.	Ti pa zasloviš kakor največji dobrotnik svojih	A
se plasti in meša v ja . / . / stran 160 . /	mah	in kako plenja v topilnici bohinjska železna	A
rebri so se zravnale in s strehe je zginil	mah.	To je bilo delo štiri in dvajsetih raskavih rok	A
rodila savana. Plitva riba se ji ni upirala,	mah	je ni prepredel, tišina je ni zmogla uglasiti	A
izmed grmovja golo kamenje, kolikor ga ni bil	mah	ali bršlin obdal. Izpod skale je vrvral hladen	A
gobe prijela, zavil je tlečo gobo v pripravljen	mah	ter vihtel ga v roki tako dolgo, da je začel	A
kaditi se in zadnjič goreti. Nato dene goreči	mah	na parobek in nanj poklada suhega drobiža; ko	A
človeške brade in brkov mu je zarastel obraz dolg	mah.	Če ga je kdo kaj vprašal, ni dobil nič odgovora	A
popraševali ljudje v čudu, od kod bi bilo prišlo na en	mah	toliko novcev v borno našo pokrajino.Le malokdo	A
ali se niso videle, ker jih je zakrival morda	mah	ali pa vejevje.Šele ko je bila posekana, so	A
mu prirasla kolena k tlom, život mu je pokril	mah,	kosti so se spremenile v kamen.Kdaj je umrl	A
skrbeh. Tinka se je spustila v jok in je sedla na	mah.	Oj, bila je trudna in lačna.	A
in sedel visoko tam gori na porobju na zeleni	mah.	Tja je sijalo sonce, in videlo se je daleč naokrog	A
počivati, da se malo odsope. Sedel je na mehki	mah.	Obrisal si je znoj z obraza in si podprl glavo	A
vrsti blagodejni klic: deset minut počitka, na	mah	vse pocepa ob poti.Čepe v skupinah in dremljejo	A
Potem stopi bliže in namesto deroče vode na	mah	začne teči pohleven potok, brez šuma in bučanja	A
Hitita, bredeta po vodi. Pod seboj čutita mehki	mah	in gladke ribe, ki se zadevajo ob noge.Voda	A
zmrznjenec, in staro znamenje, na katerem že raste	mah	od starosti.Znamenje, postavljeno v spomin na	A
domača pokrajina. Popustil je konja in padel na	mah	pod košato smreko.Skočirjev je to videl.	A
\ .. stran 133 . \/ Vstala je in si otepla	mah	s krila. »Gregor, zbogom, grem z Julko domov	A
vejo in listje, ki je rastlo niže, in od tam na	mah	in steljo. Vrane so se prebudile zgodaj.	A
»Bo-bom z vodo polil!« V isti	mah	se je pojavila na pragu sama mati Strojarka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani