Ves čas molči in je niti ne pogleda in ona ne prenese te kazni, ko on nima pogleda zanjo, ampak samo za Mangrt, za Belo peč, za zeleno jezersko dno, za ploščate kamne, ki ležijo na dnu kakor široka siva peresa. In ona ne vzdrži odsotnosti tega pogleda, ko on hoté noče biti z njo in na mah ji je, ko da jo je tudi Mangrt zapustil, ko da jo je tudi jezero zapustilo. Da, on je bil že Milko, ko je takó mislil na dekle in stopal ob Srečku in so čolnom ob bregu rožljale verige.