Le romaj, romaj svojo pot, glej, svet je lep ko vrt; rad bi s teboj iz teh samot ‒ izhod mi je zaprt!«
PRIMULA Poletni dan na zlatih žarkih iskril na svet je sončni prah, po tratah se vsejal in jarkih, zaril se v prst, zavil se v mah. Tam sončne matere rojênci bledé zaprti v grob temán, svetóv nebeških izseljênci mrjó v nesreči dan na dan.