Seveda si je tudi priznal, da so take primerjave romantično navdahnjene in da ne spadajo v atomsko stoletje; a hkrati si je rekel, da je Lucianino srce od snočnjega večera prosto mračne navlake; kdor pa osvobodi človekovo srce pogubnih vplivov, ta ne pripada nobenemu določe nemu stoletju, ampak je pričevalec dragocenosti večnih življenjskih prvin. Zdaj se je bližal konec predora, tako da se je njegovo razmišljanje na mah pretrgalo, ker ga je vznemirila zavest Lucianine bližine. Ko pa je izšel iz mračne odprtine, je z zidka ob cesti skočil na tla deček, pograbil na zidku preklo s pomarančami in jo vzdignil v zrak.